Okusi severa in juga

Razmeroma bogata je bila tudi ponudba testenim ali zelenjave, pripravljene na vse mogoče načine za tiste, ki so hoteli obrok brez mesa. Zlasti za tiste, ki so gojili tradicionalne krščanske prehranjevalne navade, so ob petkih pripravljali tudi ribe. Če si je gost rib posebej zaželel, je odšel v gostilno Berger (kasneje Pri ribiču) ali Turško mačko; tam jih je lahko naročil kadarkoli. Gostilna pri Turški mački je namreč razpolagala s hladilnico s kompresorjem, zato je bilo pri njih mogoče dobiti morske ribe iz Dalmacije – sardele, skuše, brancine, orade, zobatce  in tudi sipe. Dobivali so jih dvakrat tedensko s hitro pošto. Gost si je lahko v okencu pri vhodu ponudbo ogledal, nato je sledila priprava po želji. Enkrat tedensko so ribe pekli v Vinotoču Šibenik (danes Gostilna Dalmacija pri celjski tržnici), priljubljene pa so bile tudi ribje pojedine ob posebnih priložnostih, na primer »Slanikova pojedina« v času pred veliko nočjo v Hotelu Balkan.
Ponudba čevapčičev in ražnjičev na začetku 20. stoletja še ni bila nekaj vsakdanjega. Novička iz časopisa, ki pravi, da je gostilničar v ta namen najel »strokovnjaka iz juga« priča, da so jih smatrali za eksotiko.