Okrajno glavarstvo je v Litiji začelo delovati leta 1868 kot osrednji organ državne uprave na lokalni ravni. Pred tem je delovalo v Šmartnem na Selih, kasneje pa tudi na gradu Ponoviče.
Njihove naloge so bile izvajati zakone in predpise, ki so jih določali višji organi: nadzor nad prebivalstvom (evidence rojstev, smrti, porok, poročna dovoljenja); skrb za najdenčke, sirote, reveže, posvojitve, državljanstvo; pomoč pri naravnih nesrečah; vojaške zadeve (nabor, preskrba vojske); policijske naloge (pregoni potepuhov, izdaja dovoljenj krošnjarjem); gospodarska in prostorska vprašanja (zemljiške meje, ceste, sejmi, požarna varnost); zdravstvene in šolske zadeve (cepljenje, epidemije, obisk šol) in davčna uprava (določanje in pobiranje neposrednih davkov, nadzor nad neplačanimi davki).
Okrajni glavarji so imeli strokovne referate (za zdravstvene, gradbene, veterinarske, gozdarske in druge zadeve), včasih za več upravnih okrajev skupaj.
Vodil ga je okrajni glavar, pomagala mu je mreža strokovnih referentov (zdravstveni, gradbeni, gozdarski uradniki).
Sresko poglavarstvo Litija (1922–1929)
Leta 1922 se je Okrajno glavarstvo preimenovalo v Sresko poglavarstvo Litija, ki je opravljal naloge obče upravne oblasti. Tega leta je bilo na območju ljubljanske oblasti 12 sreskih poglavarstev.
Litijski srez je obsegal površino 699 km2, 14 občin z več kot 40.000 prebivalcev: Kresnice (1624), Krka (1727), Litija (169), Polšnik (1540), Stična (2451), Sv. Križ (1691), Šmartno pri Litiji (3311), Št. Lambert (1340), Št. Vid pri Stični (4117), Trebeljevo (2104), Vače (2196), Veliki Gaber (1649), Višnja Gora (3342) in Zagorje ob Savi (8572).
Leta 1939 je bil razširjen na 17 občin: Dole pri Litiji (Dole pri Litiji, Velika Goba), Kresnice (Kresnice, Kresniški Vrh, Velika vas), Krka (Krka, Podbukovje, Sušica, Vrhi), Litija (Hotič, Jablanica, Konj, Litija, Rovišče I, Sveti Anton II, Št. Lambert II), Mlinše (Kandrše I, Kolovrat I, Zabava), Polšnik (Konjšica, Polšnik, Velika Goba), Primskovo (Gradišče, Ježni Vrh, Poljane), Stična (Češnjice II, Dobrava II, Draga II, Gorenja vas, Hudo, Metnaj, Muljava, Radohova vas II, Stična, Velike Pece II), Sveti Jurij pod Kumom (Dobovec, Sveti Jurij pod Kumom), Sveti Križ pri Litiji (Moravče, Okrog, Velika Goba III, Vodice), Šentvid pri Stični (Bukovica, Češnjice I, Dob, Podboršt, Radohova vas I, Sobrače, Št. Vid pri Stični, Temenica, Velike Pece I), Šmartno pri Litiji (Liberga, Šmartno pri Litiji, Vintarjevec), Trebeljevo (Sveti Anton I, Trebeljevo, Volavje), Vače (Kandrše II, Rovišče II, Vače), Veliki Gaber (Male Dole, Stehanja vas, Veliki Gaber, Zagorica), Višnja Gora (Blečji Vrh, Dedni Dol, Dobrava I, Draga I, Kriška vas, Leskovec, Polica, Višnja Gora) in Zagorje ob Savi (Jesenovo, Kolovrat II, Kotredež I, Loke, Potoška vas, Ržišče, Šemnik, Št. Lambert I, Zagorje ob Savi).
Območje je bilo precej večje kot je območje današnje Upravne enote Litija.
Sresko načelstvo Litija (1929–1941)
Sreska poglavarstva so se leta 1929 preimenovala v sreska načelstva, ki so delovala do leta 1941.
9. maja 1941 se je po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino začasno dodelilo ozemlje litijskega okraja, spadajoče v ljubljansko pokrajino, ljubljanskemu okraju in je bilo podrejeno okrajnemu načelstvu v Ljubljani. Ostalo ozemlje bivšega litijskega okraja pa je spadalo pod okrožje Kamnik (Landkreis Stein), in sicer naslednje občine: Kresnice (Kressnitz), Litija (Littai), Moravče (Morautsch), Šmartno pri Litiji (Sankt Martin bei Littai), Trebeljevo (Trebeleu) in Vače (Waatsch).
Uprava po letu 1941
Po okupaciji leta 1941 so sreska načelstva na zasedenih območjih Gorenjske prenehala z delom, na območju Ljubljanske pokrajine pa so poslovala pod imenom Okrajna glavarstva: Ljubljana–okolica, Logatec, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje.
Februarja 1943 so bila okrajna glavarstva preimenovana v okrajne civilne komisariate, ki so delovali do 1945. Po letu 1945 je sledila popolna sprememba upravne ureditve, kjer je Litija izgubila pomen regionalnega središča. Priključena je bila okraju Ljubljana–okolica, kasneje v sistem občin.
Občine so danes opredeljene kot najvišji in samostojni del lokalne samouprave. Trenutno (od leta 2017) je Slovenija razdeljena na 212 občin.
