Nauportus, kjer danes leži mesto Vrhnika, je nastal s prihodom Rimljanov na slovensko ozemlje. Naselbina je na tem območju obstajala že v preteklosti, saj zgodovinar Strabon piše, da so to področje naseljevali Tavriski. Staro keltsko pleme, ki najverjetneje izhaja iz Galije, se je čez Alpe preselilo v naše kraje skupaj s plemenom Bojev in poselilo področje vse tja do Panonske nižine. V stiku z Rimljani so se postopno romanizirali.
Rimljani so z Nauportusom pridobili pomemben nadzor nad trgovsko potjo, ki je vodila od Aquileje ali pa iz Tergeste čez Okro, kot so tedaj imenovali prehod pod Nanosom. Pot čez Okro, ki je nujno vodila čez Nauportus, je bila najlažja komunikacija med Balkanom in Italijo. Številne trgovske karavane, ki so želele priti iz severne Italije do Petovione in dlje na sever ali pa bolj proti vzhodu, niso mogle mimo Nauportusa. Ključni položaj tega rimskega vicusa ugotavlja že zgodovinar Strabon. Kdor je imel v posesti Nauportus, ni imel le velikih ekonomskih dobičkov ter monopol nad cestnim in rečnim prometom, temveč tudi politično premoč.
Prazgodovina Nauportusa je tesno povezana z legendo o povratku Argonavtov. Če zgodovinar Strabon Nauportus v svoji 7. in 4. knjigi omenja predvsem v povezavi s trgovsko potjo med severno Italijo in Balkanom, pa Plinij starejši v svoji 3. knjigi Naturalis Historia naselbino omenja kot kraj postanka grških mitoloških junakov. Legenda govori o junakih, ki so pod Jazonovim vodstvom odpluli v Kolhido, da bi dobili nazaj zlato runo. O povratku junakov kroži več različic, Plinijeva pa govori o poti od Donave po Savi in Ljubljanici ter čez Kras mimo Nauportusa do Jadranskega morja.
Stara trgovska pot je bila v preteklosti znana tudi kot jantarna cesta, po kateri je že od pozne bronaste dobe ok. 7. st. pr. n. št. pa vse do 5. st. n. št. potekalo trgovanje z jantarjem. Nauportus je odigral vlogo pomembne trgovske postojanke, saj so blago iz Aquileje vozili do sem, nato pa z ladjami po Ljubljanici in Savi vse do Donave. V času rimskih osvajanj našega ozemlja in prodora proti vzhodu, so se preko Nauportusa oskrbovale tudi rimske legije, zato mu lahko pripisujemo veliko pomen še v povezavi z rimsko vojaško logistiko.
Področje, kjer so ustanovili Nauportus, je bilo poseljeno že v daljni preteklosti, o čemer nam pričajo tudi arheološke najdbe. Tako so na hribu Tičnica arheologi naleteli na terase in zemeljske okope, ki pričajo o obstoju prazgodovinske naselbine. Na tem področju so pozneje ustanovili naselbino tudi Tavriski, Rimljani pa so oblikovali vicus na Dolgih njivah na Vrhniki. Prav tu na desnem bregu Ljubljanice so zgradili najstarejši del naselja. Znano je, da je naselje imelo obzidje s stolpi in obrambni jarek, sredi pa je ležal razsežen trg, obdan s stebriščem in velikimi skladišči, odprtimi na trg. Na trgu je stalo Ekvornino svetišče, ki je na portiku nosilo imena zaslužnih oseb za njegovo gradnjo. Prav svetišče, posvečeno Ekvorni, priča o dejstvu, da so novi italski priseljenci v procesu romanizacije vseeno obdržali kar nekaj običajev prejšnjih prebivalcev Tavriskov. Ekvorna je bilo vodno božanstvo, najverjetneje etruščanskega izvora.
Tloris Nauportusa kaže na utrjeno prekladalno postajo, preko katere sta potekala tranzitni promet in trgovina. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je šlo za vicus, ki je poleg samega jedra na Dolgih njivah, vključeval tudi širšo okolico. Arheološka najdišča Breg, ob Ljubljanski cesti, Opekarska ulica, Ljubljanska cesta, Pajer, Mokrice, Hruševica, Tojnice, Mirke, Hrastje, Gradišče (Hrib, Grad) in Turnovšče pričajo o širšem obsegu Nauportusa. Zagotovo pa je za samo arheološko preučevanje najbolj zanimivo področje Dolgih njiv.
Avtor besedila: Brlan Anton (celotno besedilo skupaj z viri je v pdf obliki pripeto med multimedijskimi elementi)
