Narava

Največji poseg v to območje je storil človek s krčenjem gozdov po vrovih Pohorja. Gozdna meja zato tu ni pogojena le s podnebjem, temveč tudi z delom človekovih rok. Ta je gozdno mejo potisnil navzdol, da si je s tem povečal pašne površine.

Na Ribniško-lovrenškem podolju se pojavljajo laporji, glinovci, peščenci in konglomerati. Prst je večinoma ilovnata in razmeroma rodovitna, primerna za žitarice in koruzo. Ob potoku na dnu dolin so tla zamočvirjena in travnata. Prevladujoča preperelina je silikatnega porekla in je primerna za gozdnate površine. Kakovost tal slabša tudi krčenje gozdov, saj je zamočvirjenost večja na travniških tleh.