Mokronog, kraj v Mirnski dolini, je bil konec 19. stoletja tudi sedež sodnega in davčnega okraja. Območje je spadalo pod okrajno glavarstvo Krško. V trgu in bližnji okolici je leta 1890 živelo 844 prebivalcev, ki so se pretežno ukvarjali s kmetijstvom, pa tudi z različno obrtjo – v večjem številu npr. z mizarstvom, gostilničarstvom, trgovino in kožarstvom. Usnjarstvo je iz obrti v tem času prehajalo v industrijski obrat. Obrtniki v trgu in okolici so bili organizirani v obrtnih zadrugah. Otroci so obiskovali štirirazredno ljudsko šolo.
Kraj je privabljal obiskovalce tudi zaradi grajskega poslopja in romarske cerkve Žalostne Matere božje na Žalostni gori.
Tržani so veljali za podjetne in napredne gospodarje in bili so zelo zagreti pristaši uvajanja slovenskega jezika v javno rabo. Kot v enem izmed prvih krajev na Dolenjskem je na mokronoškem sodišču postal uradni jezik namesto nemškega slovenski. Vpeljal ga je sodnik Škofič, ki je služboval tu od leta1883 do 1886. Njegovo vodilo je bilo, da mora kmet, ko prejme v roke uradne listine, vedeti, kaj ima v rokah in kaj se od njega zahteva. Uslužbence mokronoškega sodišča so v tem času običajno sestavljali – dva sodnika, trije pisarji, vodja zemljiške knjige in več slug. K sodišču so spadali tudi zapori. Med pomembne uradnike bi lahko prišteli npr. še notarja, davčne uradnike, geometra, zdravnika-ranocelnika, učitelje, župnika in kaplana.
V kraju je delovalo več društev. Za eno najstarejših društev velja Prostovoljno gasilsko društvo oz. požarna bramba, kot so ga imenovali takrat, ki deluje že od leta 1882. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena avgusta 1886, podružnica Rdečega križa po letu 1888. V 90- letih 19. stoletja je bilo zelo aktivno bralno društvo. Od leta 1894 naprej je delovala tu Okrajna posojilnica, močno prisotna pa je bila tudi podružnica c. in kr. Kmetijske družbe.
V tem času je bil Mokronog postavljen tudi na arheološki zemljevid. Znameniti starinokop Jernej Pečnik je pri Sv. Križu (Beli Grič), Ostrožniku in Slepšku odkopal prve latenske plane žgane grobove, in to je bilo prvo keltsko grobišče na Kranjskem. Grobne najdbe iz 3. do 1. stoletja pred Kristusom iz območja Križnega Vrha in Belega Griča so bile osnova za proučevanje načina življenja takratnih prebivalcev – Keltov. Tudi v evropskem merilu se uporablja izraz za tovrstno keltsko zapuščino »mokronoška skupina«.
