Druga skupina mlinov so mlini v naselju Mirna skupaj s pritokoma Vejar in Zabrščica, vseh skupaj jih je bilo 12. Pritoka Vejar in Zabrščica skupaj z naseljem Mirna tvorita drugo skupino mlinov. Potok Vejar se v Mirno z desne strani izlije pod Mirnskim gradom. Poleg manjših pritokov ima tudi večji pritok imenovan Cedilnica, ta se v zgornjem toku imenuje Močilnica. Zabrščica, tudi Zabršca, ima iztek v Mirno iz njene desne strani na Delcih na Mirni. Ima dva pritoka, Gomilščico in Lanšpreščico, ki se v zgornjem toku imenuje Babja loka.
Mlin Teranka je deloval na Mirni pod Križem pri Čatežu. Lastnik je neznan. Mlin je bil v celoti odstranjen v 80ih letih 20. stoletja. Na nekaterih mestih je še vidna sled mlinščice.
Smerketov mlin na reki Mini stoji v dolini pod Zagorico. Mlinarska stavba še stoji, mlin na en par kamnov pa je še vedno sposoben za obratovanje.
V dolini pod Zagorico je deloval tudi Gregorčičev mlin. Mlin je z vso svojo opremo do nedavnega še stal, v zadnjih letih pa je bil porušen in odstranjen. Notranja mlinska oprema je ohranjena kot etnološka dediščina.
Grdinov mlin v dolini pod Zagorico na reki Mirni obratuje še danes. V 80ih letih 20. stoletja je bil iz vodnega mlina posodobljen v elektromehanski valjčni mlin. Grdinov mlin še vedno melje žito za stranke.
Jernejev mlin, tudi
Zakrajškov mlin po priimku družine Zakrajšek, stoji na reki Mirni pod Migolico. Njegov zdajšnji lastnik je Mirko Zakrajšek. Jernejev mlin je bil posodobljen v letih 1980 do 2000. Preurejen je bil v malo elektro centralo na vodni pogon, ki poganja domač mlin ter oddaja elektriko v električno omrežje. V mlinu obratuje en par kamnov, ki melje ekološko pridelana žita.
Grajski mlin na reki Mirni je stal pri mostu pod Mirnskim gradom, na kraju, ki se imenuje Fužine. Mlin je skupaj z žago prenehal delovati ob ukinjanju grajskega gospodarstva verjetno že pred drugo svetovno vojno. Od sledov mlina ostaja samo še struga mlinščice.
Ševniški mlin neznanega lastnika je stal v bližini vasi Ševnica na potoku Vejar. Mlin je bil porušen, domnevno ob regulaciji potoka Vejar.
Še nekaj let pred drugo svetovno vojno je v zdaj imenovani Kraljevi dolini na potoku Zabrščica deloval
Kraljev mlin. Mlin je bil po pripovedovanju najstarejših domačinov prvotno v lasti grofa Barbo, ki je imel v lasti
rakovniški grad z velikim posestvom.
Vodni mlin na sotočju potokov Zabrščica in Lanšpreščica stoji pod nekdanjim gradom Grič, po domače se imenuje
Jarčev mlin, po priimku lastnikov.
Jarčev mlin je eden redkih mlinov, katerih mlinsko poslopje še stoji in je razmeroma dobro ohranjeno. Jarčev mlin je imel poseben status v razmerju do bližnjih graščin Grič in Lanšprež, vendar ta status še ni raziskan. Prebivalci okoliških vasi pa znajo povedati, da je imel Jarčev mlin obveznost prednostno opraviti mlinarske storitve za omenjeni dve graščini.
Bonov mlin na Mirni je deloval že v času po prvi svetovni vojni in je vse do danes v lasti družine Bon. Danes je mlin zapuščen in propada.
V času po prvi svetovni vojni je na Mirni deloval Strahov mlin, ki ga je imel v upravljanju neki najemnik. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa še Strahov, vendar ni več dolgo deloval, domnevno zaradi zadolženosti lastnikov. Po prenehanju obratovanja v času dokončne regulacija struge reke Mirne je bila stavba prodana in prezidana v stanovanjsko hišo.
Strgarjev mlin je stal na sotočju potoka Zabrščica in izteku v rečico Mirna. Temu kraju domačini rečejo Delce ali na Delcih. V času po prvi svetovni vojni je bil lastnik neki Strehar in Primštala. Po drugi svetovni vojni je bil lastnik Strgarjevega mlina gospod Planinšek, ki je imel nastavljenega poklicnega mlinarja. Le ti pa so se pogosto menjavali. Mlin je prenehal delovati leta 1960. Posebnost tega mlina je bila, da je imel samo eno veliko kolo, ki je gnalo dva para kamnov in stope.
