Beseda koledar izhaja iz latinske besede »calare« – klicati. Prvi dan vsakega meseca so Rimljani namreč imenovali »Kalendae« (Calendae), to je bil v Rimu dan, ko so glasniki z glasnimi klici oznanjali, da je prišel čas, ko so prebivalci mesta morali plačati davke.
Imena mesecev so Rimljani imenovali po svojih bogovih in cesarjih ali pa po zaporedni številki.
Slovenci smo imena mesecev povzeli po dogajanju na poljih, v gozdovih, na travnikih, v sadovnjakih in v vinogradih.
JANUAR – PROSINEC
Januar je dobil ime po rimskem bogu Janu – bogu začetka in konca. Janus je imel dva obraza – z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost.
Slovensko ime prosinec »prosi proso«, saj je januar lačni zimski mesec.
FEBRUAR – SVEČAN
V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje »februa«. Pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »očistiti«. Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1. marcem.
Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča – pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu.
MAREC – SUŠEC
Stari Rimljani so mesec posvetili bogu vojne Marsu.
Slovensko ime za marec pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast.
APRIL – MALI TRAVEN
Latinska besed »aperire« pomeni odpreti. V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast.
Tudi slovensko ime – mali traven – govori o novem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih.
MAJ – VELIKI TRAVEN
Maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili tudi tako, da so najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime.
Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.
JUNIJ – ROŽNIK
Juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga.
Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.
JULIJ – MALI SRPAN
V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1500 let.
Na našem ozemlju je visoko poletje čas žetve s srpom.
AVGUST – VELIKI SRPAN
Leta 27 pr. n. št. je prvi rimski cesar Oktavijan dobil od rimskega senata vzdevek Augustus – Vzvišeni. Avgustov stric Julij Cezar, ki je dal prenoviti stari rimski koledar, je ovekovečil svoje ime v sedmem mesecu koledarja, Avgust v osmem.
Osmi mesec pri nas je mesec velike žetve.
SEPTEMBER – KIMOVEC
»Septem« v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev in se je začel z marcem.
Slovenski kimovec je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in »kima« na vejah sadnega drevja.
OKTOBER – VINOTOK
»Octo« v latinščini pomeni osem. Po starem koledarju je bil oktober osmi mesec.
Pri nas v mesecu trgatev vino teče v sode.
NOVEMBER – LISTOPAD
Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda »novem« v latinščini pomeni devet.
Pri nas se mesec imenuje listopad, po času, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves.
DECEMBER – GRUDEN
»Decem« – v latinščini deset – deseti mesec po starem rimskem koledarju.
Pri nas v zadnjem mesecu leta zemlja, zaledenela v grude, leži po polju.
Literatura:
https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/5692-zgodba-o-koledarju
https://www.kresnik.eu/kratka-zgodovina-koledarja_clanek_398.html
