Prvotno lesen, premostitveni objekt na reki Dravi, zgrajen med letoma 1844 in 1846 na progi Južne železnice med Dunajem in Trstom, je bil predalčne konstrukcije tipa Howe, zasnovan po načrtih inženirja Carla viteza Ghege. Poleg gospodarske funkcije je služil zbliževanju razdalj in združevanju ter povezovanju mest in ljudi. V dvajsetih letih je dvotiren most postal dotrajan in ni zmogel zadostiti potrebam svojega časa, zato je uprava Južne železnice po lastnih načrtih v manj kot dveh letih zgradila novega in ga 16. 2. 1866 predala v uporabo. Leseno konstrukcijo so zamenjali za elegantno in širšo triločno kovinsko konstrukcijo na kamnitih podpornikih. Most je veljal za največji in najlepši rečni železniški most v Habsburški monarhiji.
1. junija 1844 so začeli na vzhodnem obrobju Maribora, kjer je Drava široka približno 190 metrov, graditi lesen železniški most preko Drave. Po 22 mesecih so bila dela končana 4. aprila 1846. Na mostu je delalo 200 delavcev. Načrt zanj je izdelal Carl Ghega. Most ameriške konstrukcije Howe je bil dolg 209 metrov. Konstrukcijo Howe je pred tem uporabil čez rečico Sulm (desni pritok Mure) pri Ehrenhausnu/ Ernovžu. Bili sta prvi konstrukciji ameriškega sistema na evropskih tleh. Ogromna lesena konstrukcija mostu čez Dravo, dolga 190 metrov in visoka 5,7 metra, je bila izdelana iz macesnovega lesa, ki so ga pripeljali s Koroške. Most je bil zgrajen za dvotirno progo. Tira sta bila položena na predalčno konstrukcijo. Pod mostom je bila plavalna šola, namenjena vojakom iz mariborske vojašnice. Mostu se je moral umakniti ladijski mlin, ki je bil v lasti družine Babitsch iz Magdalenskega predmestja. Železniški most v Mariboru je postal največja znamenitost mesta. Carl Ghega je s »tesnobo v srcu« opazoval, kako so odstranjevali podpornike »drznega mostu«, kot ga imenuje kronist Rudolf Gustav Puff, ki zapiše: »7. aprila so v navzočnosti gospoda c. k. svetnika pl. Ghega odstranili podpornike drznega mostu čez Dravo« in prva lokomotiva, ki je 27. aprila 1846 peljala čez most, je bila lokomotiva Ocean. Pripeljala je iz Celja, kjer je bila sestavljena. Na lokomotivi je bil tudi Ghega, ki je tega dne, 27. aprila 1846, prisostvoval prvi vožnji lokomotive Ocean čez most. O tem dogodku (13. maja) Kmetijske in rokodelske Novice zapišejo: »Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda cesarsko kraljeve železnice Dr. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili.«
