Prejšnji naslovi: Vrhnika 20 (1890); Vrhnika 114 (1914); Stara cesta 21a (1939); Stara cesta 16 (1970)
Lastniki: Franc Schonta (1824); Franz Shonta (1838); Lorenc Krasovc (1870); Lorenz Krašovc (1879, 1890); Ignac Hodnik (1910, 1934)
Pritlično zidano hišo peterostranega tlorisa pokriva streha s čopoma. Ima kamnit polkrožno zaključen baročni portal s kasetiranimi vratnicami in baročne okenske okvire. Stavba datira v sredino 18. stoletja. Na sklepniku portala sta vrezani začetnici imen I. H.
V prvi polovici 19. stoletja je bil lastnik stavbišča Franz Schonta (izg. Šonta ? Žonta). Konec 19. stoletja je v hiši stanoval posestnik Lorenc Krašovc (21. 8. 1814–15. 7. 1896) z ženo Ano, rojeno Žonta, 24. 7. 1824, s hčerjo Ivano (rojena 11. 5. 1866), sinom Josipom (rojen 15. 3. 1869) in z ženino sestro, gospodinjo Leno Žonta (rojena 5. 5. 1836).
S Krašovca je posest prešla na Hodnike; tako se že leta 1910 omenja kot lastnik prazne hiše Ignac Hodnik, Žontov. Lorenčkovi hiši so poslej rekli tudi Žontova ledenica. V njej naj bi po pripovedovanju imeli ledenico in skladišče. V stavbi so tudi kuhali klobase. V nadaljevanju zgradbe je bil goveji hlev in prostor za vozove. Podstrešje je bilo namenjeno spravilu sena.
Ignac Hodnik je hišo večkrat prenavljal in povečeval. »Dne 2. julija 1910 je na občinski urad Vrhnika vložil prošnjo za prezidavo stavbe, vendar so someščani: Anton Krašovic, Ivan Volč, Frančiška Brenčič, Terezija Hamovc, Jože Arhar, Ivana Ogrin, Jera Simon, Ivan Tomic in Lorenc Kenk na pobudo Franca Keržeta gradnji oporekali. Novi vogal hiše, pomaknjen nekoliko ven proti občinski cesti, jih bo oviral pri izvozu in uvozu z omenjene javne ceste na okrajno staro cesto, po kateri prevažajo svoje pridelke, zlasti seno, s Klisa. Ignac jim odgovarja, da bi nameravani zid, s katerim bi poravnal fasado svoje hiše, stal na njegovem svetu. Oba kantonska kamna bi ostala kakor sta do sedaj stala, cesta pa bi imela isto širjavo, kot jo ima sedaj, to je 2,58 m. Zaradi lažjega prevoza vozov bi napravil zid na vogalu proti okrajni cesti zaokrožen. V primeru poškodbe zidu ne bo zahteval nobene odškodnine. Iz mlajših načrtov pa je razvidno, da je hiša ob Stari cesti ohranila zamaknjena vogala.«
Pri novem številčenju hiš iz leta 1934 se hiša ne omenja, zato sklepamo, da je bila prazna. Že dve leti kasneje je Ignac Hodnik pri stanovanjskem delu stavbe povečal kuhinjo v smeri proti sosedi Mariji Pišler. »Povečava je Ignaca stala nizkih 2.150 din, kar zidarski mojster Ivan Petkovšek razlaga s tem, da je Hodnik uporabil nazaj star gradbeni material, sam pripravil les in opravil težaška dela s svojimi ljudmi.« Pred drugo svetovno vojno je Ignac v hiši, ki jo je že več let uporabljal kot gospodarsko poslopje, uredil dve sobici. »Vrhniška občina je leta 1939 stavbi dodelila uporabno dovoljenje in hišno številko Stara cesta 21a.«
