Kongresni trg in njegove podobe

Leta 1928 je arhitekt Jože Plečnik naredil načrt za preureditev trga. Po slednjem so trg tlakovali z belimi betonskimi ploščami, ločenimi med seboj s pasovi temnejšega betona, kar daje vizualni učinek mreže. Za ureditev parka Zvezda je Plečnik predvidel zamenjavo kostanjev s platanami (ker le-te nimajo tako gostih krošenj), malo drugačno razporeditev drevoredov ter zožitev poti. Ker je javnost temu nasprotovala, je bila preureditev le delno izvedena. Park so obdali z betonskimi stebrički, uredili prehod med Kongresnim trgom in nabrežjem Ljubljanice ter zgradili Gerberjevo stopnišče, ki s podaljška Šubičeve ulice vodi k Ljubljanici. Kostanjeve drevorede so res nadomestili z drevoredom platan v začetku 40-ih let prejšnjega stoletja. Med drugo svetovno vojno, natančneje leta 1942, je Kongresni trg postal nekakšna »mestna njiva«, saj so trate preorali in zasadili krompir, dve leti kasneje pa so slednjega zamenjali s sojo. Predvsem prvo leto je bil menda pridelek zelo bogat, o čemer je poročal tudi časnik Jutro.