Na Kolodvorski 8 je bila najprej restavracija. To stavbo je zgradila slamnikarska tovarna Jakoba Oberwalder iz Domžal. Zgrajena je v beneškem slogu. Gradili so jo gradbeni mojstri iz kraja Marostika v beneški Tirolski.
V prvih letih »kamničana« (vlak Ljubljana-Kamnik) so se v časopisu Naš list večkrat znašla tudi zbadljiva poročila in dogajanja na kolodvorih. Takole so zapisali o kolodvorski restavraciji v Domžalah: »Tudi to je lep napredek za Domžale, saj nimate niti Kamničani, ki se štejete med mestno gospodo, kake kolodvorske restavracije, Domžalčani, ki smo le ponižni vaščani, pa imamo to srečo.«
Med drugo svetovno vojno je bila v njej domobranska postojanka z zapori v kleti. Tu je bil zaprt tudi Vencelj Perko (ustreljen pod Šumberkom 20. septembra 1944), ki je na steno zapora napisal sporočilo svojim otrokom: »Smrt nedolžnega očeta naj bo otrokom sveta.« Maja 1945 so prostore prevzeli partizani in v kleti zaprli domobrance.
Po drugi svetovni vojni so se v stavbi nastanili zobozdravniki in splošna ambulanta, kasneje še pralnica in čistilnica, Knjižnica Domžale, odvetniki, notarji, računovodski servis, Zavod za socialno delo, študentski klub in študentski servis. V njej je imela Delavska univerza učilnice. To so bili tudi prvi prostori Univerze za tretje življenjsko obdobje – Lipa Domžale, slikarski atelje Mojce Vilar in Jesenski cvet. Tam sta stanovali tudi dve družini.
Objekt je bil predviden za rušenje, vendar je zgradbo odkupil Študentski servis in jo odlično obnovil.
