Bila je zima, natančneje sreda, 24. februarja 1915, na god sv. Matije, prvo leto 1. svetovne vojne. V Vavti vasi se je očetu Josipu1 (bil je učenjak, na Dunaju je zaključil študij prava, nadaljeval študij ekonomije v Pragi in tam spoznal svojo ženo Fani)3 in mami Franji1 (Fani, Frančiška, roj. Čuk, s Črnega Vrha)3 rodil drugi otrok, poimenovali so ga Jože.
Imel je starejšo sestro Frančiško, mlajšega brata Janeza (študiral je v Pragi, vendar študija ni dokončal zaradi 2. svetovne vojne; bil je major, partizane je popeljal v osvobojeno Ljubljano; zaradi bolezni je dve leti po končani vojni umrl)2 in sestro Zlato.1
Svoje otroštvo je preživel v domačem kraju, ob Krki, mlinu, katerega lastnik je bil njegov oče, pred njim pa njegov ded Jože (kmalu po očetovi smrti leta 1958 so mlin prodali).1
Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, gimnazijo pa v času 1925/26–1931/32, od 1. do 5. razreda, v Novem mestu.4 Zaradi očetovih službenih obveznosti in ker so želeli živeti skupaj ves čas, ne le ob nedeljah, se je večino mladosti šolal v Ljubljani. Tam je obiskoval tudi III. realno gimnazijo in se nato vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Leta 1941 je diplomiral iz zgodovine jugoslovanske književnosti, slovenskega jezika s staroslovanskim, primerjalne književnosti, češkega in francoskega jezika. Po končanem študiju se je med 2. svetovno vojno kot profesor pripravnik 2. februarja 1944 zaposlil na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani, po osvoboditvi pa je 1. junija 1945 nastopil službo na meščanski šoli v Domžalah in se, ne po svoji lastni izbiri, 28. julija 1945* zaposlil na Nižji državni gimnaziji v Metliki1, kjer je poleg slovenščine poučeval tudi ruščino.5
V prosvetnem domu, stari kinodvorani na Pungartu v Metliki, je oktobra 1946 delovala prenovljena javna knjižnica, skrb za njeno delovanje sta prevzela prof. Jože Dular in učiteljica matematike Bogomila Hude.6
V Metliki se je 24. avgusta 19467 poročil s Silvo (roj. Fux), 14. avgusta 1948 sta se razveselila svojega prvega sina Janeza.4
27. oktobra 1949 so v Metliki ustanovili kulturno-umetniško društvo »Engelbert Gangl« in s tem Ganglu, ki je bil takrat še živ, izkazali posebno čast.8 Društvo je zasnovalo neregistrirano glasbeno šolo, ki jo je obiskovalo 30 otrok. Harmoniko je poučeval Lojze Pahor, klavir Vida Barle in violino Branko Zupanič. Igranje glasbil so učitelji poučevali na svojih domovih. Predsednik društva je postal Jože Dular, ki je bil tudi predsednik Muzejskega društva, zaupnik zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Bele krajine, tajnik sindikalne grupe na gimnaziji, tajnik odbora za postavitev spomenika padlim v NOB, vodja sektorskih knjižnic za Metliko in okolico ter podpredsednik filatelističnega društva v Metliki.9 Poučeval je na izobraževalnem tečaju mladine, na splošnem izobraževalnem tečaju za pripadnike milice, na tečaju za oficirje in podoficirje JLA, imel je seminarje za uslužbence gradbenega podjetja Pionir. Zbor profesorjev metliške gimnazije je v juliju 1950 ugotovil, da je prof. Dular preobremenjen z izvenšolskimi dejavnostmi in ker so se ga višje oblasti želele znebiti, so ga 1951 zaposlili kot ravnatelja Belokranjskega muzeja. To ga ni omajalo, dela se je lotil z posebnim elanom in bil trideset let uspešen.
Pri Dularjevih so 20. avgusta 1953 dobili drugega sina, Andreja.4
4. februarja 1956 je bila ustanovljena Ribiška družina Metlika, njen blagajnik je bil prof. Jože Dular.10
V šolskem letu 1956/1957 je metliška gimnazija še zadnjič odprla svoja vrata. V tem času je bil prof. Dular redno zaposlen v Belokranjskem muzeju, zato je na gimnaziji poučeval četrte razrede po 5 ur na teden.11
Leta 1979 je postal častni član Slavističnega društva v Ljubljani.12 17. januarja 1980 je bil izvoljen za častnega člana Belokranjskega muzejskega društva.13 Za življenjsko delo na področju književnosti je leta 1985 prejel Trdinovo nagrado, ki jo ob občinskem prazniku Mestne občine Novo mesto podeli novomeški župan.14 26. novembra 1986 je na seji metliške občinske skupščine prejel plaketo Občine Metlika.15 Ponovno so mu izkazali priznanje, ko so ga na občinski praznik 26. novembra 1990 proglasili za častnega občana Metlike.16
Aprila 1996, na kulturni prireditvi ob kulturnem prazniku Mestne občine Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine, je Jože Dular postal častni občan Občine Novo mesto. Ta naziv je prejel zaradi svojega ustvarjalnega dela na literarnem, publicističnem in muzealskem področju.17
V Metliki je nastajal film »Jože Dular – Od Krke do Kolpe in nazaj«, ki so ga premierno prikazali v Kulturnem domu Metlika ob počastitvi kulturnega praznika 8. februarja 2000. Takrat ni nihče slutil, da Dular filma ne bo dočakal.18
Ponedeljek, 31. januar 2000, je bil žalosten dan za Metliko. Umrl je pisatelj, pesnik, muzealec Jože Dular. Pokopan je v družinski grob Fuxovih na metliškemu pokopališču pri sv. Roku, ob svoji ljubljeni ženi Silvi (roj. Fux), ki je umrla 14. decembra 1988 v 61. letu starosti. Med Metličani je bila priljubljena, bila je aktivna pri kulturnem dogajanju v Metliki.19
Občinski svet Občine Straža podeljuje priznanja Jožeta Dularja posamezniku ali skupini občanov za dosežke na kulturnem področju.20
Občinski svet Mestne občine Novo mesto je na 31. seji dne 15. julija 2010 sprejel odlok, s katerim so v Novem mestu na območju stanovanjskega naselja Brod-Drage po Dularju poimenovali ulico.21
____________________________
* V Rusovi Kroniki mesta Metlika na str. 145 je zapisano, da je 13. novembra 1945 Dular nastopil službo na gimnaziji Metlika. Prav tako je v knjigi Zapisi iz Fuxovega vinograda na str. 18 napisano, da je bil prof. Dular novembra nastavljen za učitelja.
Viri:
1 Ustni vir – Janez Dular, sin profesorja Jožeta Dularja
2 Bačer, K. (1989) ‘Zbirka Na drugi strani Krke’, Dolenjska založba, Novo Mesto ; Borec, Ljubljana, na zavihku knjige.
3 Jakše, T. (1999) ‘Naše korenine Krka ne bo nikoli umrla’, Dolenjski list, let. 50, št. 48, str. 18.
4 Bačer, K. (2004) ‘Gradivo za dolenjski biografski leksikon’, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, str. 48.
5 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 145.
6 Grlica, G. (1998) ‘Razvoj knjižnice v Metliki’ [diplomsko delo], samozaložba, Metlika, str. 29.
7 Dular, J. (1995) ‘Zapisi iz Fuxovega vinograda’, samozaložba, Metlika, str. 18.
8 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 189.
9 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 196-197.
10 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 259.
11 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 267.
12 Slovenski slavistični kongres (2014) ‘Bilten ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije’, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, str. 48.
13 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 465.
14 Trdinova nagrada, dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Trdinova_nagrada [dostop, 7. februar 2020].
15 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 531.
16 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 562.
17 Mesto simbolov, dostopno na: https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/mesto-simbolov/#castniobcani [dostop, 7. februar 2020].
18 Bezek-Jakše, M. (2000) ‘Film v spomin prof. Dularju’, Dolenjski list, let. 51, št. 6, str. 2
19 Rus, Z. (2003) ‘Kronika mesta Metlika’, Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, str. 547.
20 Dopolnjen predlog Odloka o priznanjih Občine Straža (2009), dostopno na: http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2014/04/24_06_obrazloitev_odlok_priznanja_obine_straa_dop_predlog_nov09.pdf [dostop, 7. februar, 2020].
21 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ulicah v Novem mestu, (2010), Uradni list, št. 62/2010, dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-3455/odlok-o-spremembah-in-dopolnitvah-odloka-o-ulicah-v-novem-mestu [dostop, 7. februar 2020].
