Izolski mandrač

Skozi celotno zgodovino Izole je »mandrač« z Ribiškim trgom ob njem igral zelo pomembno vlogo. Sedanjo podobo s pomoli je začel dobivati sredi 17. stoletja. Kasneje je bilo še več posegov vanj, od poglabljanja pristanišča (leta 1854) do miniranja pomolov v drugi svetovni vojni. (Simič, 1997)
Ni naključje, da se ravno v bližini pristanišča srečujemo z danes najstarejšim mestnim delom. Zanj ni značilna samo srednjeveška organizacija mestnega tkiva, temveč tudi prisotnost redkih arhitekturnih spomenikov starejšega izvora, ki so ohranili bolj ali manj neponarejen stilni izraz ali pa očitne sledove zgodaj spočetega stavbnega razvoja. V tem mestnem delu sta nedvomno prostorsko najbolj zanimiva Veliki trg (nekdanji Trg JLA, še prej Piazza grande), ki zavzema odprto ploščad ob pristanišču, v katerega prostor se globoko zajeda skoraj okroglo notranje pristanišče – mandrač; in Manzziolijev trg (nekdanji Trg 22. julija oziroma Piazza piccola), takoj za pristaniščem, ki se je ugnezdilo v že sklenjenem mestnem tkivu. Prometna vez med trgoma je razmeroma široka Verdijeva ulica, tako da imamo pravzaprav opraviti z značilno skupino trgov. (Bernik, 1968)

 

Pripravila Damjana Špik

Viri:
1. KRAMAR, J. (2003). Izola : mesto ribičev in delavcev. (Ponatis iz leta 1989). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije: Lipa

2. SIMIČ, S. (1997). Izola = Isola. Ljubljana : IKI – Institut za komunikacije in informatiko

3. BERNIK, S. (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest : Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga ; Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo