Obnove redno prinesejo nekaj dobrega in lepega, hkrati pa se marsikaj še vedno uporabnega in zgodovinsko pričevalnega tudi izgubi. To se je pripetilo tudi v Strmci. Tako ne vemo, ali je kdo opazil in zapisal ime mojstra, ki je izdelal arhitekturo oltarjev. Ne enem od stranskih oltarjev je bil pred dvajsetimi leti podpisan mojster Frančišek Turšič. Pisna zgodovina ga ne omenja. Verjetno ni bil šolan podobar, gotovo pa spreten mizar s smislom za oblikovanje in s poznavanjem takratnih trendov v izdelavi oltarjev.
Avtorja starega križevega pota ne poznamo, pred uporabo pa ga je bilo treba blagosloviti. Za blagoslov je takratni upravitelj župnije Valentin Bernard zaprosil za ta opravila pooblaščene ljubljanske frančiškane, ti pa so v Strmco poslali patra Angelika Hribarja (1843–1907). Mož ni bil kdor koli, pač pa eden največjih slovenskih cerkvenih skladateljev. Bil je organist in vodja zbora v ljubljanski redovni cerkvi, hkrati pa tudi učitelj orgel, petja in klavirja v takratni mestni orglarski šoli. V svojih skladbah je povezoval nabožnost z ljudskimi melodijami, tako da so mnoge njegove pesmi ponarodele. Ustvaril je tudi več zahtevnih kompozicij, med njimi kar tri latinske maše.
Blagoslov je prišel opravit 27. julija 1890. Bil je natančen. Ker se križev pot v neposvečene ali oskrunjene prostore ni smel nameščati, je najprej preveril, ali je bila cerkev ustrezno posvečena. Predstojnik frančiškanov Placidus Fabiani je o tem izdal posebno listino, ki so jo v cerkvi leta 2006 še vedno hranili, v njej pa je bil zapisan tudi uradno še neznan datum posvetitve cerkve: 17. julij 1636. Po prezidavi so jo očitno znova posvetili.
Pred prenovo je bilo v cerkvi tudi nekaj ostankov prvotnega križevega pota. Upodobitve so spominjale na stil iz 18. in prve polovice 19. stoletja. Slikan je bil po vzorih neugotovljenega avtorja. Za pomembnejše cerkve sta jih pri nas kopirala zlasti Leopold Layer iz Kranja in Matevž Langus iz Kamne Gorice, na podeželju pa bomo pogosto srečali Štefana Šubica iz Poljan pri Škofji Loki in Janeza Potočnika iz Krope.
