Prvi ohranjeni dokumentirani poskusi ustanovitve šole segajo v leto 1819, ko je bilo z odlokom vladavine št. 301 z dne 7. januarja 1819 odobreno letno financiranje učitelja (kongruo) v župniji Marija na Jezeru v Farni vasi iz sklada normalke. Cerkovniku je bilo naročeno, naj vse pripravi za šolo. Po vsebini odloka lahko sklepamo, da je v Farni vasi šolska dejavnost obstajala že pred tem, vsekakor pa je od 7. januarja 1819 dalje v virih potrjen obstoj »preproste« šole. Šola naj bi bila urejena v mežnariji v župniji Marije na Jezeru. Do dejanske ustanovitve redne šole je preteklo polno desetletje. Glavna ovira je bila nenaklonjenost prebivalstva »novotarijam«, kot je bila ustanovitev šole, saj je bil pouk neobvezen, čeprav je v tistem času v župniji živelo približno 3000 prebivalcev, »župljanov«.
Delo učitelja so v slovenskem prostoru v tem obdobju opravljali krajevni duhovniki ali cerkovniki, mežnarji in organisti – »šulmojstri«.
Državni akt je zahteval, da se v vsaki fari ali oddaljenejši podružnici ustanovi šola. Okrožni urad je šolskemu nadzorniku okraja pojasnil: »Če je v nekem kraju potrebna ustanovitev šole po zahtevah nemške ureditve, je po uradni dolžnosti to treba storiti brez upoštevanja neutemeljenih opomb občestva in tudi šolskega patronata, tudi če se ne morejo odločiti, ali bodo podpisali zakonsko odločbo o šolnini in drugih plačilih ali ne.«
V Farni vasi je bila težava s prostorom, treba bi bilo preurediti leseno cerkovnikovo hišo v šolske namene. Delo učitelja in cerkovnika je opravljal 40-letni kovač, ki je moral preživljati številno družino s šestimi otroki. Cerkovnik za to delo ni bil sposoben in bil je »nemoralen«(1), vendar ga iz mežnarije niso imeli kam premestiti. Župnik ga je enkrat že razrešil. V mladih letih se je začel učiti za kovača, s pravico do lesene kajže, vendar ga je takratni župnik David Lerchinger vzel iz uka, ga zadržal za učenje orgel in proti njegovi volji določil za cerkovnika. Sprva so pouk obiskovali samo štirje učenci zaradi nenaklonjenosti kmečkega prebivalstva, le redki kmetje so bili vneti pristaši šolanja; denimo Thomas Schmid, p. d. Logar, in Veit Rudl, vulgo Roschitz, poslovenjeno v njima prepoznamo Tomaža Šmida in Vida Rudla, po domače Rožiča.
Konzistorij (posvetovalni organ škofij) je vztrajal pri uvedbi redne šole. Prva najnižja stopnja šole se je imenovala trivialka (lat. trivium – trojen), trajala je tri leta in učila tri predmete – verouk, branje in računanje.
Skupaj je stopilo petnajst mož iz Farne vasi in prosilo učitelja Georga Unterkircha iz Globasnice, da je napisal vlogo za ustanovitev in ureditev stalne šole v Farni vasi. Dekan Valentin Miklavc je 14. novembra 1823 ustanovil komisijo za ogled mežnarije v Farni vasi, šolski okoliš je štel 570 hiš. Za datum razprave o šoli v Farni vasi so določili 2. december 1823. Rezultat ni zadovoljil pričakovanj konzistorija. Krajevna duhovščina se je vedla pasivno, o prispevkih za šolo tudi njeni privrženci niso hoteli nič slišati. Pravega odziva za šolo med krajani ni bilo, tudi domači duhovnik ni bil navdušen (Kaspar Wriesnigg, 1815–1826). Med vsemi se je edino Thomas Schmid, p. d. Logar, brezpogojno izrekel za ustanovitev redne šole. Vprašanje šolstva so odložili, vendar ga konzistorij ni zaključil, ker še ni opustil misli na razširitev šolstva, saj ga je obvezoval državni akt. Okrajni nadzornik se je ukvarjal z odstranitvijo aktualnega cerkovnika, vendar zamenjava ni bila mogoča, saj v celotnem okolišu ni bilo prostega mesta, odpustitev iz službe pa bi bila krivica za njegovo številno družino.
Našli so rešitev, cerkovniku so odpovedali službo, po odštetju stroškov odpravnine so na njegovo mesto zaposlili primernejšega cerkovnika. Ponovno je bil na ogledih konzistorij (posvetovalni organ škofij) iz Pliberka in ugotavljal, kako bi se lahko mežnarija povečala za potrebe šole in za učiteljevo stanovanje. Preureditev cerkovnikove hiše se okrožnemu uradu ni zdela smiselna, saj je bila lesena stavba črviva in dotrajana. Na svoje stroške so za šolske potrebe uredili prostore mežnarije zagovorniki šole: Vid Rudl (Veit Rudel), p. d. Rožič, Tomaž Šmid, p. d. Logar, Gašper Kunc in Valentin Večko. Leta 1825 je bilo v Farni vasi že 62 šoloobveznih otrok, za pouk so se odločili le redki. Vendar je bila septembra 1828 lesena mežnarija preurejena tako, da je ustrezala nemškim šolskim predpisom. Dne 24. novembra 1828 je bil nastavljen prvi uradni, »izprašani« učitelj Georg Böheim, ki je pozneje postal vodja šole. Sprva je šolo obiskovalo 12 učencev, a je število kmalu naraslo na 15 in leta 1834 na 52 vpisanih učencev, 24 od njih je plačevalo šolnino 3 kr na otroka na teden2. Čez poletje je šolo obiskovalo samo devet učencev zaradi dela na kmetijah. Tako je bila v mežnariji ustanovljena enorazredna redna šola.
Dobro delo šole je pohvalil škofijski ordinariat iz Št. Andraža. Pouk se je začel z nagovorom oblastnikov: »Iz teh učencev bo še veliko postalo!«(3)
Šola v Farni vasi je bila dvojezična (pouk je potekal v slovenskem in nemškem jeziku), zaradi naraščajočega števila učencev je postajala pretesna, zato je okraj Pliberk sprejel pobudo, da zgradijo novo šolo pri Mariji na Jezeru v Farni vasi. Ugotovili so, da so za pouk v leseni cerkovnikovi mežnariji pogoji nemogoči, dobri pa so za stanovanje učitelja. Vid Rudl je v svoji gostilni brezplačno odstopil prostor za šolo v letih od 1825 do 1828, a oblast se s šolo v gostilni sprva ni strinjala, kasneje pa je popustila, sicer bi morali otroci v Guštanj.
Konzistorij je pohvalil novo šolo v župniji Marija na Jezeru z besedami:
»Že na prvih se poznajo sadovi, kaj šele bo, ko bodo postopoma izgubili vse ovire in učitelj zaradi pretiranih zahtev ne bo izgubil volje.«
St. Andrä [Šentandraž], 29. 5. 1829, št. 152(4)
Naslednje leto je bil na mesto začasnega učitelja nastavljen Johann Kowatsch. Njegovi dohodki, vključno s kolekturo, uporabo njive in pašnika, so znašali 292 fl 15 W.W. (dunajska valuta) na leto (14. septembra 1834). Učitelji so v tistem času za svoje delo dobivali plačilo v naturalijah: pšenico, ajdo, sir in kruh, na voljo jim je bilo stanovanje. Izdatki za cerkovnikovega hlapca, za čiščenje šole in podobno so znašali toliko, da je letno ostalo le 145 fl. Leta 1832 je bila uvedena ponavljalna šola (Wiederholungsschule), obiskovalo jo je 42 prostovoljcev. Johann Kowatsch je tri leta delal kot začasni učitelj, za dokončno zaposlitev je zaprosil 8. februarja 1833 in jo dobil zaradi »sposobnosti in dobrega dela«. S patronatno proštijo Doberla ves je podpisal pogodbo o stalni namestitvi za učitelja, mežnarja in organista, v imenu patronata ga je potrdil za učitelja dekan Jakob Speiser. Služboval je do smrti 26. aprila 1856.
Pogodba je obsegala naslednja določila:
a) učitelj dobi 22,5 merice pšenice, 18 meric rži, 180 kosov sira;
b) za mežnarska dela dobi 41 goldinarjev in 5 kron, za zvonjenje 20 goldinarjev;
c) uporablja lahko vrt, nekaj polja in pašnik (skupno 800 m2).
Začasni učitelj v Labotu (Lawamünd) Franz Tscheplak (Franc Čeplak) je 28. oktobra 1857 po dekretu moral nastopiti službo učitelja v župniji Marija na Jezeru, za dokončnega učitelja so ga imenovali 22. decembra 1859. Država je stroške zanj prevzela v skladu s šolskim zakonom.
_____
1 Johann Valentinitsch: Gründung der Volksschule in Prävali, 1890.
2 Država ni natančno predpisala financiranja šolstva, zato se je uvajala šolnina, ki pa so jo proti koncu 19. stoletja zaradi odpora prebivalstva ukinili.
3 Prvi znani javni nagovor učencev v Farni vasi ob obisku škofijskega ordinariata iz Št. Andraža, 1834.
4 Johann Valentinitsch: Gründung der Volksschule in Prävali, 1890, str. 133–140.
