Ive A. Stanič je bil uspešen glasbeni in šahovski pedagog, zborovodja in organizator kulturnih prireditev. Na osnovni šoli v Kočevju je že na začetku svoje službene kariere poleg običajnega šolskega dela – poučevanja glasbenega pouka – vodil tudi pionirski in mladinski pevski zbor, Orffov inštrumentarij in vokalno skupino DOREMI.
Hkrati je ustanovil in vodil šahovski in fotografski krožek ter podmladek Društva za varstvo živali. Deset let je deloval v Zvezi prijateljev mladine, kjer je v okviru zveze med počitnicami na morju skrbel za oddih socialno šibkih otrok.
Poleg službe v Kočevju je dve leti poučeval glasbeni pouk in vodil pevski zbor v Starem trgu ob Kolpi in Loškem Potoku in poučeval glasbeno teorijo na glasbeni šoli v Kočevju.
Leta 1974 je skupaj s skupino pevcev ustanovil Moški pevski zbor Svoboda in ga v presledkih vodil 12 let. Hkrati je v Ribnici dve pevski sezoni vodil tudi moški pevski zbor Urban. Na začetku osemdesetih je dve leti vodil Kočevski oktet, po osamosvojitvi Slovenije tri leta vojaški oktet Moris, nato še dve leti kvartet Veterani.
V času študija na Višji pedagoški šoli v Ljubljani je v tovarni Angora vodil ženski pevski zbor Angora, zadnje leto študija pa je bil korepetitor mešanega pevskega zbora Glasbene matice v Ljubljani. Kar 17 let je bil pevec v Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič z rednimi vajami v Celju.
Ive A. Stanič je bil zelo dejaven tudi izven šolskega dela. Večkrat je bil naprošen, da organizira razne šolske, občinske in republiške proslave, jih vsebinsko oblikuje in zaokroži s kulturnim programom.
Organiziral je tudi več odmevnih prireditev na drugih kulturnih področjih. Najbolj znane so bile: Šahovski musicali s sedmimi prireditvami, štirinajst veselic v Mozlju, ki so se imenovale Oslovska noč, več pustnih maškarad, novoletni in tematski kvizi v Kočevju in posameznih vaseh, glasbene delavnice in natope mladih glasbenikov. Med drugim je organiziral tudi prvo neuradno pionirsko šahovsko državno prvenstvo v Kočevju in Nišu in dva velika šahovska dvoboja na republiški in meddržavni ravni. Štirinajst let je s svojimi šahisti dosegal vodilna mesta v vseh štirih konkurencah v Republiki Sloveniji.
Ive A. Stanič je na začetku leta 1978 začel delati v Ribnici, kjer je do jeseni 1982 deloval kot kulturni animator. Kasneje je bil še štiri leta direktor Kulturnega centra Kočevje, kjer je skrbel za nemoteno delovanje knjižnice, kina in muzeja.
V začetku leta 1991 se je zaposlil v podjetju Snežnik Kočevska Reka kot kulturno-športni referent oziroma organizator dogodkov, bil je zunanji sodelavec v specialni brigadi Moris in kulturni organizator v krajevni skupnosti Kočevska Reka.
Ive A. Stanič se je upokojil leta 1996 in začel pisati knjige z zgodovinsko tematiko. Do januarja 2013 je napisal deset knjig in jih izdal v samozaložbi. V zadnji, enajsti knjigi Čas je za spomine (2015), Ive opisuje svoje spomine na otroštvo, odraščanje ter kulturniško delovanje na Kočevskem.
Povzela: Duška Košir
Ive A. Stanič je svojo življenjsko pot sklenil 14. januarja 2022. Zadnja leta je preživel v Domu starejših občanov Kočevje.
