Grad Mokronog

Posest so krški škofje obdržali do 1616. leta, ko je škof Janez Jakob gospostvo prodal Jožefu Maherčiču.  Po letu 1616 so se lastniki večrat menjavali. Mandlov delež je 1850. l. podedovala hči Luiza, njena mati Ana baronica Mandel pa je svoj delež istega leta izročila zetu Gustavu baronu Bergu za 60.000 goldinarjev. Gustav je 1876. l. izročil posestvo sinu Ludviku. V času, ko je bilo grajsko posestvo v rokah družine Berg, je grad dobil prikupno zunanjo podobo. Na grad je bila iz trga okrog leta 1868 speljana dovozna cesta, okrog gradu pa je zrastel čudovit park z veliko plemenitega okrasnega drevja. Mogočni ginko še danes kljubuje času in objestnežem. 1902. leta je grad prešel v meščanske roke. Za 510.000 kron sta ga kupila trgovca Janez Hladnik iz Broda pri Dolenjem Logatcu in Ljubljančan Janez Bahovec. 

Med prvo svetovno vojno je na gradu gospodaril “direktor” Hoffman, ki je vodil rudarska dela v Hrastnem pri Šentrupertu, kjer je ležišče železove rude. 1940 leta ga je kupil tovarnar Savel Kalin, ki ga je uporabljal predvsem za skladišča.  Med drugo svetovno vojno je bil grad bombardiran in požgan.  Izmed vseh lastnikov gradu je opazno sled v ljudskem spominu pustila le sveta Hema. Ni dokazano, da bi bila grofica Hema kdaj tudi v Mokronogu, čeprav je bil v vitrini mokronoškega grajskega salona vse do 1902. leta shranjen Hemin “šolen”.