Po predhodnem odkupu celotnega kompleksa skupaj z gospodarskim poslopjem, sta Marjan in Jožica Šeligo na temelju nekdanje gostilne Špringer leta 1999 zgradila nov objekt, ki v frontnem delu stavbe predstavlja kopijo nekdanje stoletne gostilne. Od leta 1999 nosi ime Gostilna Šeligo (prej se je kljub zamenjavi lastnikov imenovala Gostilna Špringer zaradi renomeja, ki ga je imela).
Gostinski objekt je višji in tako sta lahko v nadstropju locirala tudi pizzerijo s krušno pečjo. S povečanim obsegom gostilne, se je povečal tudi notranji sedežni del gostilne na današnjih cca. 130 sedežev. Pri tem pa nista upoštevani dve letni terasi, ena v nadstropju z izhodom iz pizzerije in ena še pod obstoječima starima lipama v pritličju stavbe. Gostilna je podkletena, kar prej ni bila. V kleti se nahaja ves tehnični del, ki je potreben za njeno nemoteno obratovanje. Ogrevanje in kuhanje se vrši preko plinske postaje, v zadnjemu času bolj z električno energijo.
V najboljših časih so bili v središču Trebnjega štiri večje gostilne: Opara, Špringer-Šeligo, Grmada (nekdaj Bukovec) in Pavlin. Vse so dobro poslovale in tudi zelo dobro medsebojno sodelovale. Zadnji dve že nekaj časa ne obratujeta. Z izgradnjo sodobne avtoceste, ki je dokaj daleč zaobšla Trebnje, se to pozna tudi po strukturi sedanjih gostov. Veliko jih po avtocesti odbrzi mimo Trebnjega in to se tudi pozna pri obisku kraja ter gostiln. Domači gostje se v tem pokoronskem obdobju vračajo in s tem vračajo gostilni tudi tisti renome, katerega sta nekdaj stara gostilna Špringer in novejša Šeligo tudi imeli.
