Med drugo svetovno vojno je godba igrala na pogrebih in podoknicah pod vodstvom kapelnika Vinka Riedla, ki je takrat vodil godbo. Leta 1944 so poškodovali inštrumente, da so se izognili nastopanju na nemških prireditvah. Po končani vojni so domžalski godbeniki pod vodstvom Miha Svetline nekaj let nastopali predvsem na mitingih in partizanskih proslavah.
Še naprej so nastopali na tradicionalnih prireditvah, redno so prirejali budnico z igranjem po domžalskih ulicah in druge promenadne koncerte, sodelovali so na krajevnih in občinskih praznikih, gasilskih obletnicah in prvonovembrski žalni slovesnosti.
Leta 1946 je začela delovati mladinska godba, ki jo je najprej vodil Tomaž Juvan, kasneje pa Jože Flis. Tako kot starejši godbeniki, so tudi mladi uprizarjali krajše igre, da so lahko z izkupičkom nabavili najpotrebnejše inštrumente. Leta 1950 je bila v Domžalah ustanovljena glasbena šola, iz katere je v kasnejših letih izšla večina članov domžalske godbe. Prvi godbeniki iz te šole so prišli v godbene vrste leta 1959.
Od leta 1954 do 1961 je bil kapelnik domžalske godbe Tomaž Juvan. V letu, ko je prevzel vodenje godbe, je ta praznovala sedemdeseto obletnico delovanja, ki so jo obeležili z jubilejnim koncertom v Domžalah, kjer so se jim pridružile tudi godbe iz Mengša, Medvod, Vevč in vojaška godba. Ob tej priložnosti je bila na Godbenem domu odkrita spominska plošča, posvečena njihovim članom, padlim med vojno. Kupili so nove zimske uniforme, letne pa čez dve leti. Tudi ob 75-letnici so priredili več koncertov in nakupili nove inštrumente. Zaslužne za prizadevanja ob tem nakupu so imenovali za častne člane godbe – to so postali Albin Pavlin, Stane Habe, Zdravko Troha in Franc Habjan. Že leta 1955 so za častnega člana imenovali tudi dolgoletnega domžalskega župana Janeza Vrečarja, ki je bil med glavnimi organizatorji gradnje Godbenega doma v Domžalah.
V letih 1961 in 1962 je godbo vodil častni član Godbe Domžale in ravnatelj domžalske glasbene šole, Stane Habe. Pod njegovim vodstvom je imela godba še naprej številne nastope. Nastopali so za prvi maj v Ljubljani, ob odprtju domžalskega vodovoda, na rokovnjaškem taboru, udeležili pa so se tudi okrajnega tekmovanja pihalnih orkestrov.
Med leti 1962 in 1974, ko je godbo vodil Albano Persi, so v eni sezoni našteli oseminštirideset nastopov. Leto 1964 je bilo jubilejno osemdeseto in zato so temu prazniku posvetili celo leto. Vrhunec je bil 21. junija, ko so čez dan priredili povorko po domžalskih ulicah. Pridružile so se še mengeška, vevška in trboveljska godba, v sprevodu je sodelovalo okoli šesto članov kulturnih in športnih društev, narodnih noš, lovcev in drugih predstavnikov domžalskega družbenega življenja. Večer se je zaključil v Godbenem domu s koncertom, na katerem je zapek Oktet bratov Pirnat, prizadevnim članom so podelili priznanja. Nastopali so na slovesnostih drugih godb, ob raznih praznikih, začeli so sodelovati na glasbeno obarvani prireditvi in igri Adam Ravbar na Krumperku.
Leta 1974, ob 90-letnici delovanja, je Godba Domžale na slavnostnem koncertu v domžalski hali prejela najvišje občinsko priznanje na kulturnem področju – Kersnikovo plaketo, posamezni godbeniki pa Gallusove značke za dolgoletno članstvo.
Obdobje med letoma 1974 in 1987 je zaznamoval Tone Juvan, učitelj na domžalski glasbeni šoli in dejaven ljubiteljski glasbenik. Pod njegovim vodstvom so leta 1976 organizirali in izvedli koncerte na domžalskih osnovnih šolah. Godba se je udeležila tudi prve revije pihalnih orkestrov s področja občin Domžale in Kamnik. Leta 1980 so se udeležili prve pihalne revije Gorenjske. V jubilejnem petindevetdesetem letu delovanja so prejeli občinsko priznanje red za zasluge. Svojo dejavnost so v tem obdobju začeli usmerjati tudi v tekmovanja in se leta 1977 udeležili petega republiškega tekmovanja. Na šestem so se med triinpetdesetimi pihalnimi godbami uvrstili na enajsto mesto in prejeli srebrno plaketo. Stoletni jubilej delovanja je prinesel številne slovesnosti. Leta 1985 so na osmem republiškem tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v Mariboru osvojili srebrno plaketo v A-skupini.
Stoletni jubilej delovanja je prinesel številne slovesnosti. Godba je tako junija leta 1984 priredila jubilejni koncert in še skupni nastop domžalske in mengeške godbe. Godbeno delo so vseskozi podpirali domačini, zato ni čudno, da so godbi tudi ob stoletnem jubileju priskočile na pomoč družbenopolitične organizacije, združeno delo in privatni sektor, da je godba dobila prepotrebne nove inštrumente. Iz sredstev, ki so jih prispevali pokrovitelji – skupščina in družbenopolitične organizacije, Kulturna skupnost iz ZKO Domžale ter DO Melodija Mengeš in DO Helios Domžale, in sredstev, ki so jih prispevali obrtniki in posamezni darovalci, je godba lahko nabavila tudi nove uniforme in izdala jubilejne brošure. Tako so domačini godbi ob visokem jubileju dokazali, da godba živi s krajem, saj v kraju ni pomembne prireditve, kjer ne bi nastopila tudi domžalska godba.
V sezoni 1987 je vodstvo godbe prevzel Franček Kuharič. Nastopili so na sprevodu narodnih noš v Kamniku, kamor so bili godbeniki velikokrat povabljeni, na promenadnih koncertih po domžalskih in okoliških krajih, po dolgih letih pa so se udeležili tudi slovesnosti pri cerkvenem obredu ob tristoletnici cerkve pri Sveti Trojici. Leta 1991 je ob razglasitvi samostojne Slovenije Godba Domžale igrala na osrednji občinski slovesnosti. V tem letu so ob dnevu samostojnosti prvič pripravili novoletno obarvan koncert, ki je postal tradicionalen. Godba je igrala tudi ob blagoslovitvi novih bronastih zvonov v domžalski cerkvi leta 1991 in naslednje leto prvič po dolgem času sodelovala pri telovski procesiji. Na praznik državnosti in ob 400-letnici zmage nad Turki pri Sisku junija 1993 so pred šest tisoč ljudmi na Krumperku igrali skupaj z mengeško in moravško godbo. Leta 1994 so praznovali 110-letnico delovanja. V letu 1995 so godbeniki posneli svojo prvo kaseto, naslednje leto pa prvo zgoščenko. Med pomembnejšimi promocijskimi nastopi je bil leta 1998 nastop v javni radijski oddaji Radia Ognjišče v Hali Tivoli. Domžalski godbeniki so s svojimi prijateljskimi godbami večkrat izmenjali obiske. Leta 1997 so obiskali in koncertirali pri zamejskem Godbenem društvu Viktor Parma iz Trebč v Italiji, ki jim je še isto leto vrnilo obisk. Leta 1998 so igrali na promenadi v Malinski na Krku, naslednje leto pa so en teden gostovali pri godbenikih iz Manziane v Italiji.
