Odbojkaši še tretjič med najboljšimi (1972/1973)

Skoraj pa bi se vse zalomilo za zeleno mizo. Informativni fužinar je o tem poročal tako:

»USPEHI OBVEZUJEJO: Ugibanj je konec. Odbojkarji Fužinarja bodo igrali v I. zvezni ligi. Start v tem najvišjem možnem jugoslovanskem tekmovalnem razredu bo 4. novembra letos. Pri ŠD Fužinar, predvsem pa pri odbojkarskem klubu, so si končno res oddahnili, saj je nekaj časa kazalo tako, da odbojkarji ne bodo igrali niti v I. niti v II. zvezni ligi. V I. zato ne, ker je dvorana pri nas v DTK po najnovejših veljavnih normah preozka (na vsaki strani igrišča od vzdolžnega roba do stene telovadnice bi morali imeti 3 m prostora, na Ravnah pa ga imamo 2,3 m). V II. pa iz razloga, ker so se člani te lige temu enostavno uprli (tisti, ki so se plasirali v to ligo, bi morali spet za razred nižje) in zagotavljali, da je dvorana na Ravnah povsem v redu. Izvršni odbor Odbojkarske zveze Jugoslavije je končno odločil, da dvorana na Ravnah ustreza in da lahko odbojkarji Fužinarja igra jo v I. zvezni ligi.« (Informativni fužinar, oktober 1972, št. 10, str. 15.)

Ko pa potem našim v prvi ligi nikakor ni šlo, so v domačem tovarniškem glasilu zapisali:

»Trener OK Fužinar, tov. Anton Spanžel je bil kratek in jedrnat. Povedal je: ”Naloge, ki smo si jih postavili pred pričetkom lige, to je premagati naše neposredne tekmece v boju za obstanek, nismo izpolnili. Vzrokov za to je več, vendar bi omenil glavnega, in to je pomanjkanje kvalitetnega igralskega kadra. Pred pričetkom lige smo imeli 11 igralcev, po 10. kolu pa imamo le še 5 članov in nekaj mladincev, ki pa še nimajo takšnih kvalitet, da bi lahko enakovredno zamenjali tiste, ki so odšli (Košuta in ostali, ki jih je naštel že tov. Filipančič). Naša glavna naloga je oblikovati moštvo, ki se bo do konca tekmovanja častno in športno borilo ter dalo po svojih zmožnostih vse, da bomo ostali v najvišjem rangu tekmovanja, kar pa bomo uspeli le z resnim in zavzetim delom vseh nas, ki delamo pri odbojki.”« (Informativni fužinar, februar 1973, št. 2, str. 18.)

V klubu še niso pozabili zahtevnosti sodelovanja v zveznem merilu in so zato iskali okrepitve z našimi, na Ravnah vzgojenimi igralci (Adi Urnaut, ki je igral za reški Kvarner, Milan Šteharnik in Jože Stres). Za pomoč so prosili tudi OZS, žal pa so bila vsa prizadevanj zaman. Poleg Alojza Spanžela sta odšla v JLA še Josip Košuta in Milan Slatinšek, Janez Dokl pa je bil službeno na večmesečnem tečaju v Beogradu. Dejansko so bili ravenski odbojkarji sedaj slabši kot prej in temu primerni so bili tudi rezultati. Odigrali so vse tekme v najvišjem tekmovanju, vključevali v igro mlade, še neizkušene igralce, osvojili pa le dve točki v tekmi z Željezničarjem iz Osijeka. Skupaj z Osiječani je Fužinar še isto leto izpadel iz najvišjega tekmovalnega razreda.

Končna lestvica za sezono 1972/1973

Mnogo so obetali mladinci, ki so bili dostojni nasledniki prejšnjih generacij, saj so osvajali prvenstva na republiških turnirjih. Igrali so: Marjan Ban, Miloš Dretnik, Igor Filipančič, Dušan Krivograd, Vinko Glavica, Branko Merkač, Leopold Ranc in Danilo Tušek. Pozneje se jim je pridružil še najmlajši, Borut Urnaut, od leta 1971 pa so za mladince nekaj časa igrali tudi Štefan Vevar, Mirko Rožej, Stane Osojnik in Gusti Lajmiš.