Bralna kultura pred nastankom čitalnice

Predvsem je rasel pomen slovenskega jezika v javnem življenju. Leta 1843 so v Ljubljani začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, ki so izhajale do leta 1902. Kot edini časnik v slovenskem jeziku so s širjenjem kulturnih in političnih novic odigrale v naslednjih desetletjih pomembno vlogo v slovenskem kulturnem in političnem življenju. Največ naročnikov Novic je bilo na Kranjskem (621), sledili so naročniki Slovenske Štajerske (187), Primorske (174) in Slovenske Koroške (48). Na Kranjskem je bilo največ naročnikov iz sodnega okraja Ljubljana mesto (118) in Ljubljana (59). Litijski sodni okraj je s 26 naročniki zasedel sedmo mesto po številu naročnikov na Kranjskem.

Med naročniki Novic litijsko-šmarskega območja leta 1845 so bili Burger Jožef, tehant (dekan) v Šmartnem pri Litiji; Čuden Pavel, duhovnik na Savi; Glazer Jožef, c.k. zdravnik in posestnik v Šmartnem pri Litiji; Jaklič Janez, usnjar v Šmartnem pri Litiji; Jaklič Jožef, kmetovalec v Šmartnem pri Litiji; Kančnik Leopold, učitelj na Vačah; Kobler Franc, čolnar in posestnik v Litiji; Koprivnikar Jožef, brodniški mojster v Šmartnem pri Litiji; Kristan Matevž, duhovnik na Vačah; Mulhar Jakob,  kaplan na Vačah; Mušic Jožef, duhovnik podfare v Hotiču; Orešnik Jožef, kaplan v Šmartnem pri Litiji; Ravnikar Janez, kupec v Šmartnem pri Litiji; Slivnik Primož, duhovnik na sv. Gori blizu Vač.

Erna Jurič, Knjižnica Litija