Že pred pričetkom vojne je bilo čutiti pomanjkanje. V juliju je Anton Čokl, ki je živel v Rogaški Slatini s svojo družino, prosil brata Valentina, trgovca, naj mu prihrani nekaj živeža, da ga bo prišel iskat, če ne bo odšel prej na fronto.
Kasneje se je Anton Čokl bratu Valentinu oglašal z razglednicami, najprej iz kraja Mureck na avstrijskem-štajerskem, kjer se je njegov bataljon uril za odhod na fronto v Galicijo.
