Družina Miroslava Martinčiča, Ilirska Bistrica, 1910
Družina sodnega uslužbenca Miroslava Martinčiča je bila narodno zavedna družina v Ilirski Bistrici. Miroslav tudi Friderik (s sklobukom v sredi slike) je prišel v sodnijsko službo v Ilirsko Bistrico na prelomu stoletja. Pred njim sedi soproga Eleonora. Bila Dunajčanka aristokratskega stanu. Imela sta tri sinove in dve hčerki. Vsi so se nadpovprečno izobrazili. Miroslav Martinčič je bil leta 1907 izvoljen za predsednika novo ustanovljenega planinskega društva Ilirska Bistrica in to nalogo opravljal vse do italijanske okupacije naših krajev. Bil je organizator gradnje » Miroslava Vilharja« v Črnem dolu pod Snežnikom, zadnje slovenske planinske postojanke zgrajene pred prvo vojno. Italijani so ga pregnali v Jugoslavijo. Zatekel se je k sinu Miroslavu v Tuzlo kjer je umrl leta 1936. Desno: sin Miroslav Martinčič oficir AO vojske. Bil Maistrov borec in poveljeval obrambi karavanškega predora. Desno Miroslava – Frica Martinčič poročena z Milanom Brinškom železniških uradnikom. (Brat Bogumila Brinška). Z leve: Albert Domladis župan Ilirske Bistrice, desno njegova soproga Ela Martinčič ter do očeta še Julijus Martinčič. Pred njimi sorodstvo z otroki. Kmalu je sledila prva svetovna vojna in družina se ni nikoli več zbrala v tolikem številu.
Fotografijo hrani družina Martinčič v Ilirski Bistrici.
(Zapis Vojko Čeligoj, 3.6.2016)
