100-letnica smrti Avguština Stegenška, pionirja slovenske umetnostne zgodovine
Avguštin Stegenšek se je rodil 7. julija 1875 v Tevčah pri Laškem. Po končanem bogoslovju je bil poslan v Rim kot član kolegija Campo Santo Teutonico, kjer je študiral arheologijo in umetnostno zgodovino. Obiskoval je znamenite kraje klasične Italije in že objavljal umetnostnozgodovinske članke. Ko se je l. 1902 vrnil v Maribor, je bil suplent, nato profesor za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovju. Leta 1906 je bil promoviran za doktorja filozofije, leta 1909 pa ga je Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju imenovala za častnega konzervatorja na Štajerskem.
Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska (1905) in Konjiška dekanija (1909) pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Sam ju je opremil z lastnimi fotografijami in risbami, sam založil in izdal. Leta 1914 je Stegenšek začel izdajati prvo slovensko umetnostnozgodovinsko glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. veliko njegovih znanstvenih razprav oz. člankov pa je objavljenih tudi v drugih strokovnih glasilih in poljudnih časopisih. V Voditelju v bogoslovnih vedah je med drugimi izšel članek Jurkloštrski kartuzijski pisatelji (1910), v Časopisu za zgodovino in narodopisje pa O starih najdbah na Razborju nad Loko pri Zidanem Mostu (1910) in O početkih Jurkloštrske kartuzije (1911). Objavljal je še v Domu in svetu, Glasniku najsvetejših src, Slovencu, Straži, pa tudi v tujih revijah, kot so Mitteilungen, Oriens Christianus itd.
O Avguštinu Stegenšku in njegovem delu je bilo precej napisanega. Zgodovinar Franc Kovačič ga je označil za pionirja slovenske umetnostne zgodovine, častnega restavratorja za Štajersko, začetnika slovenske spomeniške topografije ter ustanovitelja prvega umetnostnozgodovinskega glasila, predvsem pa moža »izrednih talentov, finega umetniškega okusa, železne dejavnosti, visokih koncepcij, velikopoteznih načrtov, plodovite domišljije, obsežne učenosti, zraven pa preprostega in pobožnega srca.« (Straža, 1920, št. 33, str. 1)
Prispevala: Gabrijela Pirš (povzeto po: Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994)
Fotografija je last Univerzitetne knjižnice Maribor
