Obiranje hmelja na Ložnici pri Žalcu

V zgornji vrsti so bili obiralci z Dolenjske in hrvaškega Zagorja. V času obiranja so se v Savinjsko dolino trumoma pripeljali z vlaki. Vedno so prihajali mlajši, starejši pa so ostajali doma. Že prej so vedeli pri komu bodo obirali hmelj. Spali so na skednjih na koruznici. Kljub težkemu delu so jedli le dvakrat dnevno kar na hmeljišču, kamor so jim pripeljali hrano in vodo. V spodnji vrsti so domačini Savinjčani, med njimi tudi četrti z leve Valentin Steblovnik, lastnik fotografije, ki se takole spominja obiranja hmelja v času njegovega otroštva: »Kot otrok sem moral obirati hmelj in še sedaj mi odzvanja ščemeč občutek v rokah … bilo je težko delo, saj smo obirali od jutra do večera. Za ves dan si dobil juho in kos kruha. Nas otroke so pri mericah goljufali. Običajno so merili nabran hmelj hlapci, ki so bili zelo kruti in slabši od gospodarja in so radi hmelj sipali mimo merice. Tako je bil zaslužek slab. Ves denar pa smo porabili za nakup zvezkov.«