Velika zanimivost je, da so včasih v teh krajih kopali tudi premog. Tukaj mimo se namreč vleče premogovni pas od Velenja, pa potem na Leše, Holmec in v Avstrijo. To dokazuje, da so bila nekako pred 10 milijoni let tukaj obsežna močvirja z bujnim rastlinjem, kar je bil pogoj za nastanek premogovnih plasti. Seveda tukaj ni šlo za večje rudnike, temveč za bolj kot ne, površinske kope posameznih kmetij. Ponekod so rudarili tudi pod površjem, vendar je bila večna težava voda, ki jo je tukaj obilo.
Glede tega sem zasledil podatek, da je že g. Anton Bonaczy, ki je bil lastnik mislinjskih Fužin, leta 1835 prejel lastninsko pravico za kop v Starem trgu in na Selah. Kopali so ga pri Tratniku blizu nekdanjega Colatia, pod Klancem. Potreboval ga je za svojo dejavnost. Verjetno so ga takrat začeli kopati tudi tukaj okoli.
Skratka, jaz vem za naslednje kope premoga. Največji naj bi bil na meji med Krasnikom in Breznikom. Tukaj je še viden nasip jalovine. Kopali so tudi pod površjem, vendar je voda vedno znova zalivala rov. Premog so baje vozili v Slovenj Gradec, nekateri pravijo, da tudi v Celje. Temu premogu so rekli štajn koln. Vsekakor ni šlo za lignit. Domnevam, da je šlo za premog boljše kvalitete. Navajam še koordinate: La 46.47865 in Lo 15.06655. Kopali naj bi ga do šestdesetih let prejšnjega stoletja.
V bližini sta vidna še dva ostanka nekdanjih kopov.
Premog naj bi kopali tudi pri Kovaču, baje tudi zgoraj pod Bošnikom.
P.s. No pa se je zgodilo. Breznik je na svoji domačiji kopal za nov silos, pa sem našel nekaj kep premoga. Je izjemno črn ter takoj razpade in se zdrobi. Nekaj kep sem ga vakumiral in tako upam da tudi ohranil.
Kakor koli, danes ni ohranjena niti kepa premoga. Eno imam, na srečo, jaz v svoji zbirki. Našel sem jo v Radušnici, vendar hitro razpada.
