Ob nedavno zaključeni gradnji novega mostu čez Voglajno sem v družinskem arhivu poiskala starejše fotografsko gradivo. Med ohranjenimi fotografijami izstopa posnetek, ki dokumentira obnovo cestišča in mostne konstrukcije okoli leta 1960.
Fotografija predstavlja dragocen vizualni vir za razumevanje tedanje cestogradbene prakse. Poleg skupine neidentificiranih delavcev sta na njej jasno razpoznavna cestni valjar in tovornjak znamke Csepel, proizveden na Madžarskem (1949–1996). Takšna mehanizacija je bila v obdobju povojne obnove ključnega pomena za razvoj prometne infrastrukture.
Posebno dokumentarno vrednost fotografiji daje identifikacija voznika tovornjaka, ki je bil moj pokojni tast, Ignac Škoflek. Prav osebna provenienca gradiva pojasnjuje njegovo ohranjenost ter hkrati odpira vpogled v individualne delovne izkušnje v širšem kontekstu infrastrukturnega razvoja.
V ozadju posnetka je razviden podhod pod železniško progo Celje–Maribor. Desno od proge stoji nekdanji Hotel Pošta, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja v lasti družine Rebevšek. Po nacionalizaciji leta 1948 je bila družina izseljena, objekt pa je bil v sredini devetdesetih let 20. stoletja porušen. Na njegovem mestu danes stoji poslovni kompleks Celeiapark, v katerem med drugim delujejo celjska izpostava Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), bančna poslovalnica in drugi poslovni subjekti.
Fotografija tako presega raven osebnega spomina in predstavlja pomemben dokument časa, ki priča o tehničnih, gospodarskih in družbenih spremembah v Celju v obdobju povojne modernizacije.
Prispevala: Cvetka Škoflek
