Prve razglednice Murske Sobote so iz časa konec 19. in začetka 20. stoletja. Mestece je takrat v ogrskem upravnem značaju imelo status velike občine in je bilo sedež okraja Murska Sobota v Železni županiji. Prebivalcev je bilo okrog 3.000 med katerimi so prevladovali Slovenci. Manj je bilo Madžarov.
Verske potrebe so zadovoljevale katoliška in protestantska cerkev ter židovska sinagoga. Poleg okrajnega glavarstva je bilo tu še okrajno sodišče, davčni urad, območni notariat, žandarmerijska postaja, urad za kontrolo finančnega poslovanja, sedež okrajnega obrtnega društva in več društev. Bili sta tudi dve hranilnici, parni mlin ter poštni in brzojavni urad. Konec 19. stoletja so tudi zgradili okrajno bolnišnico.
Po prvi svetovni vojni je nova država kraljevina SHS bila razdeljena na 33 „oblasti”, ki so jim načelovali župani. Slovenija je bila razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Takrat se v Mursko Soboto se začenjajo v večji meri priseljevati uradniki in učitelji iz drugih delov Slovenije. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v Kraljevino Jugoslavijo. Upravno je takrat Slovenija do leta 1941 bila v okviru Dravske banovine s sedežem v Ljubljani.
Obdobje druge svetovne vojne pomeni za Mursko Soboto krajšo nemško in daljšo madžarsko okupacijo. Po drugi svetovni vojni dobimo ponovno novo državo in sicer Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ter znotraj nje republiko Slovenijo. Leta 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna parlamentarna republika. V letu 2025 Murska Sobota imela 10.923 prebivalcev.
Mestu so skozi razna obdobja arhitekturno in kulturno dajali pečat prebivalci Slovenci, Madžari, Judje. Stare stavbe so zamenjale nove, pri nekaterih se je spremenil njihov videz in prav tako pri ulicah. Pri ogledu starih razglednic in fotografij še vedno ostaja nek nostalgičen priokus, ko je življenje potekalo počasneje. Od začetkov nastajanja razglednic in fotografij se je Murska Sobota razvila iz prašnega in blatnega mesteca v danes sodobno pomursko »metropolo« z upravnim statusom mestne občine.
Mursko Soboto so v različnih obdobjih fotografsko dokumentirali Dragutin Reesch, Jerolim Purač, Peter Naglič, Jožef Kološa – Kološ, Zoltan Gerenčer, Franc Hochstätter.
