Leta 2026 obeležujemo 880 let od prve pisne omembe Konjic. Mesečna kratka rubrika Zgodbe, vtkane v mesto, ki jo pripravlja TIC Slovenske Konjice, je posvečena zanimivostim iz zgodovine in vsakdanjega življenja mesta.
Piše se leto 1830. Skozi Konjice potuje cesar Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, ki je na poti proti Trstu.
Njegov prihod je ohranjen na litografiji Josepha Franza Xaverja Kaiserja, prvi znani upodobitvi Konjic, ki prikazuje pogled na trg s severne strani.
Litografija Gonobitz – Slovenske Konjice (1830) – J. F. Kaiser
V ospredju se v šesterovprežni kočiji pripelje cesar, ljudstvo ga pozdravlja. V sredini izstopa cerkveni stolp s streho iz 18. stoletja. Na levi v daljini stoji Windischgrätzova graščina (danes Dvorec Trebnik), še brez nadstropja. Na desni so razvaline Konjiškega gradu.
Takrat je bilo v trgu približno 76 hiš.
Rodbina Windischgrätz je za 193.000 goldinarjev zvezne veljave le štiri leta prej kupila grad Konjice, Žičko kartuzijo in Graščino Oplotnica ter leta 1828 še Dvorec Trebnik. Za primerjavo: 100 goldinarjev je pomenilo skoraj celoletni zaslužek delavca.
Cesar Ferdinand je Konjicam podelil pravico do dveh letnih in živinskih sejmov. Leta 1848 je na prošnjo trške občine dodal še tretjega: na prvi ponedeljek po sv. Juriju, na sredo po peti velikonočni nedelji in na praznik sv. Ignacija, 31. julija.
Vir:
Boldin, Konjice: Z legendo skozi zgodovino do sodobnosti (2004); dr. A. Stegenšek, Konjiška dekanija (ponatis 2010); V. Zdovc, Konjiška kronika (1993).
