Časopis Slovenec je 18. decembra 1903 objavil novico: »Iz prvega vira se je izvedelo, da se železnica Grobelno–Rogatec otvori dne 21. decembra in se drugi dan začne redni promet (ako tega načrta zopet plazovi ne prečrtajo).
Vozni red bo pozimi sledeči: Iz Rogatca ob 5. uri 25 minut zjutraj, dojde na Grobelno ob 6. uri 58 minut; isti vlak pelje nazaj ob 9. uri in 45 minut in dojde v Rogatec ob 11. uri in 12 minut. Drugi vlak gre iz rogatca ob 12. uri (ravno opoldne), dojde na Grobelno ob 1. uri 33 minut; nazaj pa pelje ob 3. uri 50 minut ter dojde v Rogatec ob 5. uri 17 minut.« (Slovenec, 18. december 1903).
Otvoritev proge je 21. decembra potekala brez večjih uradnih slovesnosti. Časopis Slovenec pa je 28. decembra 1903 objavil novica o odprtju železniške proge: »Dne 21. decembra tega meseca se je otvorila železniška proga Grobelno–Rogatec. Ob 10. uri dopoludne je odšel prvi osebni vlak iz postaje Grobelnega na južni železnici; peljala sta se nadzornik Becker in inžener pl. Heider. Na vseh postajah so vlak navdušeno pozdravljali. V Rogatcu je prišel na kolodvor ves občinski odbor in hajlal v pozdrav vlaku.« (Slovenec, 28. december 1903).
Karel Rustja v monografiji 100 let Posoteljskih prog natančno opisuje nastanek in razvoj Posoteljske železniške proge, ki jo opiše: »Proga od Grobelnega do Šentvida pri Grobelnem poteka ob Šentviškem potoku, od tam dalje pa čez neizrazito razvodje Halerjev breg v Šmarje pri Jelšah. Stara trasa se je strmo vzpenjala čez Halerjev breg – ob rekonstrukciji proge leta 1959/60 so pod vrhom Halerjevega brega zgradili predor in na obeh straneh brega ublažili vzpon. Od Šmarja pri Jelšah se proga ob Šmarskem potoku blago spušča do Stranja, od koder se ob Mestinjščici blago dviga do Tekačevega. Od Mestinja dalje poteka po vzhodnem kraku podolja preko Rogaške Slatine in ob potoku Ločica do Spodnje Rjavice, kjer se pridruži reki Sotli. Od tam se blago vzpenja ob Sotli do Trličnega oziroma državne meje.« (Rustja, 33).
