V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je takratni Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti večkrat opozoril na zanemarjenost parka. Po drugi svetovni vojni in nacionalizaciji so ormoški grad zavzeli vojaki (1951–1956), ki niso imeli občutka za umetnine in naravne lepote. Pozneje je bilo parku narejene veliko škode v času zemeljskih del za gradnjo bencinske črpalke in nove vinske kleti: nedovoljena sečnja, poškodbe dreves, odlaganje gradbenega materiala, kupov gramoza in izkopane zemlje, ki je dušila debla dreves … (Rizman, 1963: 2). Za grad je bilo zato pravo olajšanje, ko je v drugi polovici šestdesetih letih postal sedež občinskih oblasti.
V nadaljevanju navajamo nekaj konservatorskih poročil, objavljenih v Varstvu spomenikov, iz katerih je razvidno, kakšno je bilo stanje ormoškega parka v obdobju 1949–1967:
Park v Ormožu: Meseca marca 1949 je bil komisijski ogled, ki ga je sklicalo ministrstvo za kmetijstvo. Del parka, ki je vobče zanemarjen, ponekod celo izsekan, je začasno na razpolago za pašo živine, del pa za fizkulturni prostor. Glede ostalega, ki ga je treba šele razmejiti, pa je bila sestavljena zaščitna odločba in spomladi poslana Ministrstvu za kmetijstvo s skico. Referat je nedavno zvedel, da je bilo posestvo pozneje dano Ministrstvu za ljudsko zdravje na razpolago in da ima tč. podjetje »Droga« v graščini svoje poslovne prostore. Poizvedbe zaradi vsaj delne zaščite parka se nadaljujejo (Šivic, 1949: 110).
Drevesni park ob ormoški graščini: Ker so se ustanove, ki jim je bilo poverjeno upravljanje in izkoriščanje posestva Ormoške graščine, večkrat menjale, se ni za ureditev zanemarjenega parka nič storilo. Tudi se niso zabranile razne poškodbe drevja, niti se ni popravila razpadajoča ograja ob parku oziroma ob cesti v mesto. Park je važen zaradi velikega števila starih, lepo razvitih eksot, neposredne bližine mestnega centra in železniške postaje. Stremljenje gre za tem, da se graščinsko poslopje in park preneseta v stalno upravo ustanove, ki bi se brigala za obadva. V to bi bil poklican MLO v Ormožu (Šivic, 1950: 191).
Ormož: V gradu je potrebna vrsta popravil. V slabem stanju je stolp, kjer se je razširila goba, nege potrebuje stenska slikarija, strop je zaradi preobremenitve gornjega nadstropja deformiran. Razen stavbe je v zanemarjenem stanju tudi kvalitetni park (Vrišer, 1959: 94).
Ormož: Zavod za sp. v. Mar. določil pogoje za postavitev bencinske črpalke ob robu grajskega parka in dal k urb. programu smernice v zvezi s spomeniškimi področji. Pri gradu odstranili postbaročno gospodarsko poslopje in izluščili donjon (osrednji stolp srednjeveškega gradu) iz ok. 1270. Iz 1. nadstr. izseljena večina strank (sedaj glasbena šola, mestna knjižnica, občinska dvorana, muzejska zbirka itd.). (Curk, 1965: 232).
Ormož: SO Ormož je preselila v 1. nadstropje gradu večji del svojih uradov. Namestili so vrata s stopnišča v majhno sobo v z. traktu in obnovili s. zun. fasado (Volavšek, 1967: 153–154).
