Vučetičeva (Vučetič, M., 1989, str. 13-14) navaja, da je med prvo svetovno vojno delovanje društev in knjižnic popolnoma zastalo, po vojni pa se je zlasti delavska mladina združevala v razna društva – najprej v društvo Vesna, ki je bilo razpuščeno 1924. Knjižnica v okviru društva je imela precej stalnih bralcev, posebno za knjige z revolucionarno zgodovino. Zamenjalo jo je društvo Svoboda, ki je 1929 postala vodilna delavska kulturna organizacija. V Hrastniku je delovalo v zgornjem in spodnjem delu, zato sta bili tudi knjižnici dve. Prva je imela 134 knjig, druga pa je štela 80 slovenskih in 100 nemških. Knjižničarji so bili obenem odborniki društev. Odprti sta bili enkrat do dvakrat tedensko, bralci so plačevali izposojnino, s katero so posamezni knjižničarji nabavljali nove knjige. Po razpustu Svobode je 1935 prevzelo knjižnice delavsko društvo Vzajemnost.
Razvoj knjižnic po 1. svetovni vojni
Weiterlesen
