Pisatelj zavzema posebno mesto v domoznanski zbirki škofjeloške knjižnice. Knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo in zbirko gradiva osvetljujejo delovanje svojega kraja in njegove okolice v preteklosti in danes ter priča o njegovem kulturnem utripu, hkrati pa močno vpliva na prepoznavnost lastnega okolja.
Prvi zbiratelj knjig z domoznansko vsebino v knjižnici je bil njen dolgoletni ravnatelj Janko Krek. Te knjige so bile postavljene skupaj v delovni sobi, nekatere celo neinventarizirane, zato še ne moremo govoriti o konkretni zbirki. Najpomembnejši del te zbirke so bili Loški razgledi. Ob knjižnih razstavah v drugi polovici 60. let 20. stoletja je knjižnica začela načrtno zbirati gradivo o avtorjih z loškega območja in začela je nastajati domoznanska zbirka. Prelomnico pri urejanju domoznanske in vseh ostalih zbirk v knjižnici je predstavljal prehod na računalniško obdelavo gradiva leta 1989, ko se je postopoma prečesala celotna knjižnična zbirka gradiva. Veliko knjig z domoznansko vsebino, ki so bile razpršene po vsej knjižnici, je bilo premeščenih v domoznansko zbirko. Dragocen vir domoznanskega gradiva so bile tudi številne darovane knjige, ki so jih bralci prinašali v knjižnico.
Domoznanska zbirka trenutno obsega 4433 naslovov oziroma 7157 enot gradiva. Najstarejše delo je božjepotna podobica cerkve v Crngrobu. Podobica z romarsko pesmijo je iz 18. stoletja, točna letnica njenega nastanka ni znana. Knjižnica v posebni podzbirki, ki smo jo označili z oznako dzTAVČAR, hrani različne izdaje Tavčarjevih del na različnih medijih, priredbe njegovih literarnih del ter gradivo, ki govori o pisatelju. Trenutno se v tej posebni zbirki nahaja 196 enot gradiva. Zbirko smo oddvojili od celotne domoznanske zbirke v začetku leta 2019. Najstarejše Tavčarjevo delo predstavlja zbirka novelic Zimski večeri, izšlo v Ljubljani leta 1880. Zadnje knjižne pridobitve v zbirki so Tavčarjeva noveleta Otok in struga, ki jo je izdalo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, roman Mrtva srca iz leta 1997, satiri 4000 in Izgubljeni Bog, ki ta izšli ob letošnji 100. obletnici pisateljeve smrti ter slikanica Ivana Sivca Zlatobrad: Tavčarjev skrivnostni škrat.
