Prva leta po drugi svetovni vojni je dr. Erat bolnike še vedno pregledoval v svoji, »Eratovi hiši« – kljub neustreznosti prostorov. V tem obdobju se je z njim srečal prof. dr. Janko Sušnik (1927–2005), priznani koroški strokovnjak za medicino dela in ergonomijo ter publicist, ki je bil tedaj še študent medicine. Svoje srečanje s priljubljenim zdravnikom je opisal v uvodnem prispevku v zborniku ob 60. obletnici Reševalne postaje na Ravnah na Koroškem.
Obiskal ga je v omenjeni hiši, ki je imela vhod z glavnega trga, današnjega Trga svobode. V svoji ordinaciji je imel nenavadno opremo: mikrotom (za razrez histoloških preparatov) in mikroskop, kar je bila po svoje nenavadna oprema za podeželskega zdravnika. Za njuno uporabo je imel ustrezno znanje, ki ga je pridobil kot asistent na patologiji v Gradcu, z njim si je pomagal kot sodni izvedenec. Druge opreme – na primer rentgen, aparat za snemanje EKG ali veliki laboratorij – ni imel. Svoje diagnoze je namreč prvenstveno gradil na anamnezi in klinični preiskavi, ni se tudi zanašal preveč na specialiste konzultante. Dobro pa je poznal bolnike in njihove družine. Skratka – kot piše prof. dr. Janko Sušnik v svojem prispevku – zmogel je to, kar mu je priznaval naslov: doctor medicinae universae, doktor celokupnega zdravilstva. Ob tem se je število njegovih oskrbovancev nenehno večalo, ker je skrbel za industrijske delavce, prebivalce Guštanja in ljudi iz okoliških krajev. Zato je bila njegova ordinacija nabito polna. Bolniki so mirno čakali po več ur, ker so dobro vedeli, da bodo še isti dan opravili pregled. V ambulanto so prišli, kadar so bili zares bolni, ne za vsako malenkost. V tistem času niso bili razvajeni in so brezpogojno zaupali zdravnikom. Ni čudno, da je včasih poklical v ordinacijo celo po več bolnikov hkrati. Pripovedovali so, da jih je avskultiral kar skozi zimski plašč – morda je bilo tudi mrzlo – in zadel pravo diagnozo.31
Da je bilo v ambulanti zares mrzlo, dokazuje zapisnik predstavnikov Zveze sindikatov Slovenije (ZSS) dne 5. 3. 1949, da je »… na pobudo podružnice je podjetje (Železarna Guštanj) dodelilo zdravniku brezplačno kurivo za kurjenje čakalnice in ordinacijske sobe – v popoldanskih urah je čakalnica mrzla«.32
Imel je posluh za socialno šibke bolnike, ki so imeli preglede in zdravila zastonj, zanje so namreč plačevali bogati bolniki. Tudi sicer je bil z zdravniškimi nasveti vedno na razpolago ljudem, včasih je ordiniral celo za mizami številnih sosednjih gostiln. Bil je ljubitelj žlahtne kapljice in ni čudno, da je slovel kot edini zdravnik širom po deželi, ki ni nikdar prepovedal mošta (koroški naziv za jabolčnik) – seveda, če je bil ta dober.33
Kljub preobremenjenosti z delom – baje je imel kot zdravnik dolgo največje povprečje obiskov v Sloveniji – ga dobra volja ni nikoli zapustila, saj je bil že po značaju zelo dobrohoten. Znan je bil po tem, da nikoli ni gledal na uro. Kjerkoli in kadarkoli so ga ljudje prosili za nasvet, je vedno rad ustregel. Tako ravnanje je izhajalo iz njegovega značaja. Njegov poklic je bil njegovo življenje.34
Sčasoma ga je preobilica dela vendarle začela obremenjevati, kar lahko posredno sklepamo iz vsebine zapisnika predstavnikov Zveze sindikatov Slovenije iz leta 1949, v katerem piše, da: »… mu je bila 27. 12. 1948 dodeljena še ena bolničarka, tako da bi ena delala v ordinaciji, druga vršila obiske na terenu. Erat je odredil ordinacijski čas za nečlane našega kolektiva v dopoldanskih urah od 7. – 13. ure, za zavarovance Železarne Guštanj in njihove svojce od 13. – 19. ure. V dopoldanskem času zdravi privatnike in zavarovance izven železarne, popoldan prihaja za kratek čas; posle opravlja bolničarka Resnik Kristina, ki sprejema bolnike v stalež brez zdravniškega pregleda. Sklepamo, da dr. Erat nima interesa zdravljenja zavarovancev Železarne Guštanj, kar je isto že sam izjavil, da naj si podjetje išče svojega zdravnika«.35
Razmere so se izboljšale šele, ko so dodatno zaposlili splošnega zdravnika dr. Antona Novaka (1912–1998). Medtem so že leta 1947 zaradi povečanih potreb začeli graditi nov zdravstveni dom z reševalno postajo in ga odprli 1. maja 1951, čeprav še ni bil povsem dokončan.36 Prvi upravnik je postal dr. Novak, ki je pregledoval aktivne delavce in uslužbence Železarne Guštanj ter njihove svojce, za vse ostale prebivalce pa je skrbel dr. Erat.37 Leta 1952 je mesto obratnega zdravnika za železarno prevzel dr. Štefan Varga (1920, Bogojina – 1981), kasnejši specialist pediater v Bolnišnici Maribor.
Dr. Erat po vojni ni bil več tako vsestransko družbeno dejaven kot pred njo. Povsem se je posvetil bolnikom. Še vedno je ostal zvest filateliji, svojemu konjičku, ki mu je bil zvest že v času pred vojno. S skupino somišljenikov je 9. avgusta 1949 sodeloval pri ustanovitvi Koroškega filatelističnega društva in postal njegov prvi predsednik.
Svoje delo splošnega zdravnika nadaljeval v novi ustanovi vse do 31. januarja 1954, ko se je po 35 letih neprekinjenega zdravniškega dela upokojil. Žal je zasluženo pokojnino užival komaj dve leti, umrl je zaradi možganske kapi 20. julija 1956, star komaj 65 let. Pokopali so ga 23. julija na pokopališču pri cerkvi sv. Antona na Ravnah. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi in s tem potrdila, kako priljubljen je bil pokojnik. Toliko pogrebcev v Guštanju ni imel še noben krajan! Ko so leta 1969 pokopališče opustili, so ostanke pokojnikov premestili na pokopališče pri sv. Barbari med Ravnami in Prevaljami. Tam zdaj počiva skupaj s svojo ženo Cecilijo, ki ga je preživela za skoraj trinajst let. Umrla je 28. aprila 1969.
Prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.
Upokojeni specialist interne medicine
[email protected]
_____
31 Sušnik J. Dr. med. univ. Boštjan ERAT – pobudnik reševalne službe na Ravnah. V: 60 let Reševalne postaje Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Reševalna služba, 1987, str. 4–5.
32 Komisija za socialno zavarovanje (Ivartnik F., Mihelač P.). Glavnemu odboru ZSS, 5.3.1949. AS 564 Sindikati metalurških delavcev Jugoslavije Republiški odbor za Slovenijo 1950 – 1956 : šk. 1.
33 Sušnik J. Dr. med. univ. Boštjan ERAT – pobudnik reševalne službe na Ravnah. V: 60 let Reševalne postaje Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Reševalna služba, 1987, str. 4–5.
34 Kuhar A. Dve zahvali, pod kateri se podpišemo vsi / ob delovnem jubileju dr. B. Erata. V: Koroški fužinar, 1954, 54(1–3), str. 14–15
35 Komisija za socialno zavarovanje (Ivartnik F., Mihelač P.). Glavnemu odboru ZSS, 5.3.1949. AS 564 Sindikati metalurških delavcev Jugoslavije Republiški odbor za Slovenijo 1950 – 1956 : šk. 1.
36 Wlodyga E. Pred 50 leti je bila zgrajena ambulanta v Guštanju. V: Koroški fužinar 2001, 51 (2), str. 26–36.
37 Služba ambulante v Guštanju. V: Koroški fužinar 1952, 2 (1–3), str. 29.
38 Wlodyga E. Pred 50 leti je bila zgrajena ambulanta v Guštanju. V: Koroški fužinar 2001, 51 (2), str. 26–36.
39 Merkač M. Iz našega arhiva. V: Bilten Maksi Ravne 2022. Ravne na Koroškem: Koroško filatelistično društvo Ravne na Koroškem, 2022, str. 19–22.
40 Kuhar A. Dr. Boštjan Erat (nekrolog). V: Koroški fužinar 1956, 6 (7 – 9), str. 19.
