Decembra leta 2022 so ob stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika-Kajuha ponovno oživela razmišljanja o kraju izdaje njegove prve pesniške zbirke z naslovom »Pesmi«. V moji rojstni vasi Juršče pa že dolgo vemo, da je bila ta zbirka natisnjena v baraki pri Mrzli jami nad našo vasjo v mesecu novembru 1943. To je prvi omenil prof. Silvo Fatur v knjigi »Ljudje in kraji ob Pivki« leta 1975, sam pa sem poiskal še nekatere podrobnosti o nastanku v skrbi, da bi bil ta dogodek širši javnosti objektivneje predstavljen.
Kot vemo, je bil Karel Destovnik – Kajuh vodja kulturniške skupine XIV. divizije. Člana skupine sta bila še Janez Weis – Belač (akademski slikar, kipar) in Sveto Marolt – Špik (glasbenik, komponist – pesmi na besedila Bosa pojdiva, Sanjala si, himna 14. divizije …). Vsi trije mladi, stari 22, 25 in 29 let. Belač in Kajuh sta padla ob pohodu divizije na Štajersko 21. in 22. februarja leta 1944, Špik pa je bil ustreljen kot talec 7. maja istega leta. Od vsega začetka je bila članica tudi plesalka Marta Pavlin – Brina (1911- 2002), ki je na pohodu divizije na Štajersko zaradi ostrih zimskih razmer doživela hude posledice z zmrznjenimi prsti na nogah. Pomemben član je bil tudi fotograf Jože Petek (1922 – 1945), ki je spremljal nastope kulturniške skupine in pohod XIV. divizije na Štajersko (padel 3. januarja 1945).
24. septembra 1943 je na Mašunu zaprisegla Rabska brigada. Namestnik komandanta je bil Anton Vratuša. Prisoten je bil tudi Franc Rozman – Stane, komandant Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Kulturniška skupina je pripravila miting. Slavnostno zaprisego je opravil vojaški duhovnik Jože Lampret (1903 – 1969), tudi član kulturniške skupine, kar je bil prvi primer takega dejanja v NOB. Kot verski referent se je, vedno s kolarjem in ne z orožjem, udeležil vseh bojev do konca vojne (znamenita fotografija – prenos ranjencev).
Kulturniki so se med 15. in 18. novembrom zadrževali pri Mrzli jami nad Jurščami, V zasilni baraki, zunaj je snežilo. Pesmi je po Kajuhovem nareku na pisalnem stroju natipkala Marta Pavlin – Brina , naslovnico je izdelal Janez Weis – Belač, nato pa so jih na ciklostilu razmnožili. Papir so sušili ob ognju, saj je bil precej vlažen in se je barva počasi sušila. V zbirki je 27 pesmi, razmnožili so jih v 38 izvodih. Pesnik je bil vesel zbirke. En izvod s posvetilom je poklonil svoji takratni ljubezni Brini, ostale so predali štabu divizije. V knjigi »Samo en ples«, ki jo je napisala Brinina hčerka Malina Schmidt Snoj, je o tem dogodku navedeno:
Brina je zapisala: »Našli smo še toliko strehe, da ni snežilo naravnost na naše glave…Zakurili smo, zbrali deske, razvili po njih papir, kolikor smo ga imeli s seboj, da bi ga posušili…Ravnali smo hitro. Sedla sem na torbo, vzela pisalni stroj na kolena…Kaj nas je nagnilo k temu, da smo kljub popolnoma nemogočim in težavnim okoliščinam, premraženi in lačni, to delo vendarle opravili?…Bila je želja nas vseh , da se Kajuhove pesmi ohranijo in razširijo po vsej domovini.« (str. 240)
To je bila prva in edina Kajuhova pesniška zbirka za časa življenja, njen nastanek pa menda edinstven primer v okupirani Evropi. Danes sta ohranjena samo dva izvoda, ki ju hrani arhiv Muzeja novejše zgodovine Celje.
Kulturniška skupina je v sodelovanju z vaško mladino na Jurščah v novembru 1943 priredila miting. Nastopil je tudi Kajuh in recitiral svoje pesmi. Miting je bil v šoli, nekateri vaščani so se tega dogodka dobro spominjali.
Ob odkritju spominske plošče, 24. septembra 2000, so učenci Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak sodelovali na prireditvi na Mašunu. Zato se je na šoli mudil dr. Anton Vratuša. Pripovedoval mi je, s kakšnim veseljem in ponosom so izmučeni taboriščniki z Raba spremljali program, ki ga je pripravila kulturniška skupina. S plesno točko je pred bodočimi borci nastopila tudi Brina. Jeseni leta 1944 je navdušila tudi bodoče Prekomorce in zavezniške misije v gledališču »Nicolo Piccini« v italijanskem Bariju. S svojim plesom je popestrila nastop partizanskega pevskega zbora (sedaj zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine).
22. februarja 2022, ob obletnici pesnikove smrti, sem v Delu na strani Pisma bralcev prebral članek g. Marjana Weisseina z Golnika na Gorenjskem, ki daje pobudo vsem, ki imajo radi slovensko poezijo, da bi ministrstvi za kulturo in za izobraževanje ponatisnili to pesniško zbirko in jo brezplačno podelili vsem učencem in dijakom in na ta način obeležili stoto obletnico rojstva. To se seveda ni zgodilo. So pa verjetno osnovne šole, srednje šole in gimnazije v Sloveniji obeležile to obletnico pri pouku slovenščine. V rokah sem imel učni list za dijake 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani z analizo pesmi »Bosa pojdiva« in fotografijo naslovne strani zbirke s pripisom »Naslovna stran Kajuhovih pesmi, nastalih l. 1943 v Mrzli jami nad Jurščami. Ilustriral Janez Weiss – Belač«
13. decembra, na stoto obletnico pesnikovega rojstva, je TV Ljubljana predvajala zanimiv igrano dokumentarni film “Samo en cvet«, režiserja Zvezdana Martiča, kjer omenja, da je zbirka nastala »v gozdovih Notranjske«, v časopisu Delo pa je bil na kulturni strani 16. decembra 2022 objavljen celostranski prispevek novinarke Anje Intihar, v katerem povzema zapis Vlada Vrbiča, upokojenega direktorja knjižnice v Velenju, verjetno najboljšega poznavalca pesnikovega življenja in dela, ki omenja, da je zbirka nastala v Snežniških gozdovih. Za nas, ki živimo na pivškem in ilirskobistriškem območju, pa je zanimivo vedeti, kje je resnično zbirka nastala. V različnih virih sem zasledil tudi zapise: Mrzla jama, Mrzla jaga, Stare Ogence.
Pri Mrzli jami je bilo še veliko let po vojni videti ostanke razpadajoče lesene barake. Po doslej znanih podatkih, opisih pokrajine ( omenjeno je, da so prebredli reko Pivko ), pripovedovanju vaščanov, je najverjetnejši nastanek zbirke pri Mrzli jami nad Jurščami.
Še o Kajuhu, Mašunu in Marti Pavlin- Brini v knjigah:
Vlado Vrbič : Prestreljene sanje , Litera, 2020
Anton Vratuša : Trojno poslanstvo prof. Urbana , Beletrina
Malina Schmidt Snoj : Samo en ples, MK, 2022, Zgodbe Marte Pavlin Schmidt – Brine
Andrej Žužek
