»…adijo, Korel, živela Srbija! Živelo Novo mesto, ne več Rudolfovo!«
novomeški župan Karol Rosmann, 29. oktober 1918
Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918, se dokončno uveljavi ime mesta v okljuku Krke kot Novo mesto. Dolenjce je nova država, tudi po združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra 1918 v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, navdala z upanjem po boljših časih.
Po vojni sta na Dolenjskem še vedno vladala pomanjkanje življenjskih dobrin in draginja, razsajala je španska gripa. Dolenjci – vojaki in ujetniki – so se vračali domov, z Dolenjske pa so odhajali begunci, vojaški ujetniki in ozdravljeni vojaki. Spet so delovala predvojna društva, ustanovljena so bila tudi nova. V letu 1920 so Novomeščani v podporo Slovencem na Koroškem in Primorskem organizirali več manifestacij.
Gimnazija Novo mesto je bila središče naprednega in kulturnega gibanja dolenjske mladine. Dijaki so ustvarjali na področju literarne, glasbene in likovne umetnosti, kar pa je vojna prekinila. Razmah kulturnega dogajanja je ponovno sledil po vojni, ko so bili mladi že neučakani in željni novega življenja, izven okov preteklosti. Končno so lahko pričeli uresničevati svoje ideale.
Klub dolenjskih visokošolcev je po aprilu 1920 združeval visokošolce z Dolenjske in višješolce novomeške gimnazije. Mladi so se družili in izobraževali na področju znanosti in umetnosti. Organizirali so predavanja, tedenske literarne večere in drugo. Sekcijo za umetnost so vodili Anton Podbevšek, Božidar Jakac in Miran Jarc. Klub je bil organizator I. pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu.
