Preden je bilo Prekmurje leta 1919 priključeno tedanji Kraljevini SHS, je skupaj z današnjim Porabjem tvorilo posebno krajino, imenovano Slovenska krajina. Gre za prevod poimenovanja iz madžarskega jezika, od 18. stoletja najprej pod imenom Slovenska okroglina, stoletje kasneje pa kot Slovenska krajina. Poleg političnega in gospodarskega je tudi kulturni razvoj v Slovenski krajini do konca prve svetovne vojne potekal ločeno od drugih slovenskih pokrajin, prav tako na drugi strani po svoje ločen od ogrske države, katere del je sicer bil.
Vse do konca 19. stoletja so v Slovenski krajini delovale le osnovne šole, sprva le verske, pozneje še državne, mestne in vaške, za nadaljnje srednješolsko in višje izobraževanje pa so morali izven domačega okolja. Ustanavljanje državnih in občinskih šol je bilo namreč omogočeno po šolskem zakonu iz leta 1868, s katerim je bila zakonsko uvedena obvezna splošna šolska obveznost za vse otroke obeh spolov od 6. do 15. leta starosti. Po opravljenem četrtem razredu so se potem lahko prepisali na srednjo ali meščansko šolo, za tem pa šolanje lahko nadaljevali na učiteljišču, vzgojiteljski šoli, višji trgovski, obrtniški ali gospodarski strokovni šoli. Po razglasitvi tega zakona so bile tudi v Slovenski krajini ustanovljene prve dražavne šole. Kot prva je bila leta 1873 ustanovljena dvorazredna državna ljudska šola v Murski Soboti, leto prej je bila ustanovljena prva nadaljevalna deška madžarska meščanska šola v Lendavi, ki je status državne meščanske šole pridobila leta 1894. V Murski Soboti pa sta bili prvi nadaljevalni šoli obrtna šola, ustanovljena leta 1900, in deška meščanska šola, ustanovljena leta 1913. V času mirovne konference v Parizu, kjer se je odločalo tudi o usodi celotne Slovenske krajine, je madžarska vlada v Murski Soboti 2. februarja 1919 kot vabo za Slovence ustanovila še dekliško meščansko šolo.
Po priključitvi Prekmurja tedanji Kraljevini SHS leta 1919 je bila v istem letu ustanovljena gimnazija v Murski Soboti, a še prej je bila kot prva srednja šola v Slovenski krajini leta 1893 ustanovljena gimnazija v Monoštru, današnjem gospodarskem in kulturnem središču Slovenskega Porabja. Mesto, katerega nastanek je povezan s cistercijanskim samostanom, zgrajenem na prehodu 13. stoletja, je imelo skozi stoletja zelo vidno vlogo. Gospodarski razvoj mesta in njegove okolice pa se je začel po avstrijsko-madžarskem sporazumu leta 1867 in izgradnji železniške proge med Gradcem in Sombotelom leta 1872. Zatem je v Monoštru začelo obratovati več tovarn, sledile pa so še druge razvojne spremembe, tudi družbene, kar dokazuje v bližini nekdanjega samostana leta 1893 ustanovljena in čez dve leti zgrajena prva posvetna gimnazija v tedanji Slovenski krajini in tudi v Železni županiji, ki svoje poslanstvo prav tam uspešno opravlja še danes.
Gimnazija je bila sprva enorazredna, s šolskim letom 1896/97 je postala štirirazredna, z 1905/06 pa osemrazredna, s čimer je bilo omogočeno opravljanje mature, ki so jo prvič izvedli leta 1906. S šolskim letom 1924/25 se je začel učni program po realnem gimnazijskem programu, kasneje je bila vanjo vključena še delavska gimnazija.
