Ohranjene kopije zapisnikov nam poročajo o delovanju vranske čitalnice in knjižnice do leta 1933, potem pa se končajo. Med drugo svetovno vojno knjižnica ni delovala. Na začetku 50-ih let 20. stoletja pa je v Savinjskem vestniku izšel obširen članek o vranski knjižnici.
Iz zapisnika odborove seje 30. januarja 1922
… »ker sta se dve knjigi, ki sta se dali vezati na Vranskem prav čedno vezane, se sklene, da se pustijo vse novo naročene broširane knjige vezati tukaj. Platno se nabavi« …. »opažalo se je, da prihajajo v Čitalniške prostore osebe, katerim dostop ni dovoljen. Zato se napravi na vrata napis sledeče vsebine: Vstop dovoljen samo članom, njihovim rodbinam in po članih vpeljanim gostom. Knjižnica odprta tudi nečlanom. Seznam članov visi v Čitalnici.« …
Iz zapisnika občnega zbora, dne 14. prosinca 1923
… »G. knjižničar Urek poroča, da se je v pretečenem poslovnem letu knjižnica popolnoma na novo uredila. Vse knjige so se zaznamovale ter zapisale v nov katalog. Razdeljene so knjige na 5 oddelkov in sicer:
I. odd. 237 knjig – leposlovne knjige
II. odd. 56 knjig – listi in revije
II. odd. 25 knjig – mladinski spisi
IV. odd. 47knjig – pesmi, igrokazi, dramska dela
V. odd. 118 knjig- znanstvene in poučne knjige
__________
488 knjig šteje torej knjižnica.
Izposojenih je bilo 1465 knjig, to število izposojenih knjig je največje, ki se je v Čitalnici doseglo. G. knjižničar izreka željo, da čitatelji varujejo knjige, ki si jih izposodijo ter da vplivajo na ljudstvo, da se javne knjižnice posluži…«
Iz zapisnika občnega zbora, dne 31. januarja 1925
… » Knjižničar Rožanc poroča, da vsebuje knjižnica sledeče knjige:
leposlovne knjige – 318
listi in revije – 60
mladinski spisi – 40
pesmi in dram. dela – 72
znanstvene knjige – 163
skupaj = 653
Izposojenih je bilo tekom leta 1465 knjig. Na predlog g. Kladnika se sklene, da se knjige, ki niso primerne za mladino, izločijo iz knjižnice. Izposojujejo se naj le odraslim osebam, ako jih za se zahtevajo.
Iz zapisnika 1. odborove seje, 2. marca 1925
… »Do prihodnje seje sestavi g. knjižničar seznam knjig, iz katerega se bodo zbrale knjige, ki bi se naročile. Sklene se, da se šolo obvezni mladini ne izposojujejo knjige, ker jim je na razpolago šolska knjižnica. Odraslim pa naj se knjige po možnosti osebno izročajo…«
Iz tajniškega poroča za leto 1926
… »Odbor se je s skrbjo in vnemo posvečal svoji nalogi. Žal, da smo izgubili knjižničarja g. Rožanca, ki radi oddaljenosti svojega novega doma ni mogel prevzeti knjižnice. Odboru se žal ni posrečilo dobiti mu namestnika. Knjižnico so menjajoč se oskrbovali: gg. Oset, Kolar in ga. B. Jakše. Jasno je, da radi tega delovanje knjižnice ni bilo na višku. Upajmo, da se nam v novem poslovnem letu Čitalnice posreči, da dobimo dobrega in vestnega knjižničarja, ki bo vzpostavil v knjižnici prejšnji red.«
Iz zapisnika prve odborove seje dne 6. jan. 1927
… »sklene se 7. 1. ob 3h pop. Pregledati knjižnico, katero prevzame nova knjižničarka. Ga. Jakše predlaga, da uvede zapisnik izposojevalcev po alfabetu. … Knjižničar namestnik se izvoli: g. Brinovec (za slučaj, da je doma) …«
Iz zapisnika II. Odborove seje 22. jun. 1928
… » Knjižničarka poroča, da je naročila Ano Karenino (se odbori). Križarji se vežejo. Vezava je stala 323 Din. Naroči naj se »Vojna in mir«, »Brate Karamazove, kadar bodo dopustile finance….«
Iz tajniškega poročila za leto 1933
… »Delovanje društva se je omejilo na knjižnico, v kateri je knjižničarka, ga. Jakše, vzorno delovala. Z vestnostjo in izredno marljivostjo se ji je posrečilo vrniti v knjižnico vzoren red, tako da lahko štejemo Vransko knjižnico vsekakor med najbolj urejene in tudi bogate v Savinski dolini. Vsa čast ji…«
Savinjski vestnik je leta 1952 v številki 4 objavil obsežen članek o zgodovini in delovanju vranske knjižnice. Piše, da »… zgodovina ljudske knjižnice Vransko sega v leto 1869. Ohranjeno je vabilo k slovesnemu odprtju, ki je bilo 31. januarja 1869. Program, ki se je takrat izvajal dokazuje nacionalno zavednost tedanjih Vranšanov. Izvajali so na primer »Ilirija oživljena« in »Srbine tužni«… Knjižnica je vršila uspešno kulturno in narodnostno misijo ravno v času, ko so tudi na Vranskem hoteli ustanoviti Schulverein. Bila je shajališče vseh zavednih vaščanov. Znana so silvestrovanja v mali dvorani Smogavčeve gostilne. Prirejali so prireditve in novoletne alegorične slike, ki jih je v zadnjem času dolga leta pripravljala Anica dr. Šerkova. Član te knjižnice, ki je ena najstarejših v Sloveniji, je bil tudi djakovski škof J. J. Strossmayer. Knjižnica se je vzdrževala iz članarine, izposojevalnine in letnega prispevka Posojilnice na Vranskem. Na Štefanje so prirejali tombole. Do okupacije je knjižnica imela že 1348 knjig. Zasluge za to nosita poleg članov vodstva tudi knjižničarki Jakšetova in Kramarjeva…. Do leta 1931 je knjižnica uživala gostoljubje Šentakovih dedičev. Ko so ti odpovedali, bi bila ustanova na »cesti«, če bi takratni župan Ottenschlager ne dovolil, da se nastani v občinski hiši. Pozneje je politični veter drugače zapihal in knjižnica bi se morala zopet seliti na cesto, če bi tajnik dr. Edvard Šerko s pomočjo celotnega odbora ne dosegel z učinkovitim protestom nadaljnjega pristanka občinske uprave…Okupator je skoraj vso knjižnico uničil. Ohranilo se je le nekaj knjig pri posameznih članih. Po osvoboditvi je bila obnova knjižnice zelo težka. Veliko zaslugo za ponovno ureditev imata obe knjižničarki…. Knjižnica ima danes 665 knjig. Lani si je 424 bralcev izposodilo 1181 knjig. Knjižnica se tudi sedaj vzdržuje iz članarine in izposojevalnine. KLO, ki je lastnik knjižnice, je postavil v proračun za knjižnico 5000 din, kar pa so v Celju črtali. Edini večji dohodek je prejela knjižnica od KZ Vransko, ki ji je darovala 5000 din iz dobička. Ta denar bo porabljen za vezavo knjig, za nakup novih pa bo bore malo ostalo. Bilo bi prav, da bi to kulturno-prosvetno ustanovo na Vranskem podprli, da bi dočakala 100 letnico svojega obstoja v drugačni luči. Skrbeti bo tudi treba za naraščaj knjižničarjev, prav tako za uglednejše prostore. Danes uživa knjižnica gostoljubje v pisarni Krajevnih podjetij.«
