Iz temeljite monografije o zgodovini Ljubljanskega Posavja (M. Čerin, 1985) izvemo, da so bila tukajšnja naselja v virih omenjena že v 13. in 14. stoletju: Savlje (Seulach, Sevlach) leta 1282, Kleče (Gletschach, Gletschbach) leta 1359, Ježica (Jessitz, pozneje tudi Jesischa bei sand Jurigen) leta 1363 in Črnuče (Zsernutz) leta 1322 in 1403. Tomačevo se je v listinah pojavilo leta 1430 (Tomatsch), Jarše pa leta 1438 (Jarischach).
Ime kraja Ježica izhaja iz besede ježa, to je savska terasa, nasip. Na savskih terasah so prebivalci tega območja gradili bivališča tudi zato, ker je reka Sava velikokrat poplavljala. Po drugi razlagi, ki jo je ponudila revija Učiteljski tovariš leta 1862, ime izhaja »od jezov, ki so zavolj okrajšanja in varovanja savskega mosta narejeni.«
Prebivalcem Ježice so rekli Ježenci in ne Ježičani. Savlje so dobile ime po reki Savi, Kleče pomenijo vas na peščeni sipini ob vodi – kleč, kleče, klečeta. Stožice so poimenovali po stogih ali kopah sena in žita na travnikih pred vasjo, dokler niso postavili kozolcev. Mala vas je še vedno najmanjše naselje, saj je tam nekoč stalo prvotno le kakšnih deset hiš. Mala vas in Stožice prehajata druga v drugo, saj se na eni strani Dunajske ceste nahajajo Stožice, na drugi pa Mala vas.
Med pomembnimi zgodovinskimi dogodki v Ljubljanskem Posavju poleg velikanske škode ob ljubljanskem potresu leta 1895 in poplavljanja Save leta 1896 omenimo stavko posavskih mlekarjev leta 1905 zaradi prenizkih cen mleka in neenotnih mer. Zahtevali so uvedbo litra in ne bokala (poldrugi liter) ter 20 vinarjev ali 10 krajcarjev za liter mleka. Poleg tega so bili Posavci znani po svojih mlekarskih vozičkih, posavskem izumu, ki ga je izdelal šentviški župnik Blaž Potočnik (1799-1872). Izdeloval jih je šentviški kolar Praprotnik.
Pomembna dogodka sta bila tudi odprtji ježenske pošte 1. 8. 1910 nasproti gostilne Pri Florijančku ter zgraditev vodovoda 25. 11. 1910. Med obema svetovnima vojnama je na tem območju pomembno omeniti močno delavsko gibanje in aktivnost komunistov ter volitve leta 1924, na katerih so delavci ježenske občine nastopili z delavsko listo, delovanje sindikalnih organizacij, demonstracije proti draginji tik pred drugo svetovno vojno (1940) in seveda boj v narodnoosvobodilni vojni med letoma 1941 in 1945.
Med znamenitimi osebnostmi Ljubljanskega Posavja naj na tem mestu omenimo zgolj Franca Schumija (1848-1916), krajevnega zgodovinarja iz Tomačevega, pa tudi slaščičarja. Znane so njegove objave arhivskih listin za Kranjsko (Urkunden- und Regestenbuch ses Herzogtums Krain, Archiv für Heimatkunde. Tu je še pesnik iz Tomačevega Martin Semrajc (1825-1849), soustanovitelj političnega društva Slovenija, ki se je pod pesmi podpisoval Tomačevski. Najbolj znani sta pesmi Triglav in Slovenca Zakladi. Omenimo še Jakoba Dimnika (1856-1924) iz Jarš, slovenskega pedagoga in urednika Učiteljskega tovariša in upravnega svetnika Mestne hranilnice.
Literatura:
– Čerin, M.: Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji. Ljubljana : Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1985.
– Imenozlaga (etymologie) farnih vasi na Kranjskem. V: Učiteljski tovariš, letn. 2, št. 7 (1. apr 1862), str. 111.
