V Stožicah deluje Knjižnica dr. Franceta Škerla, imenovana po zgodovinarju, ki je bil rojen v tem naselju. Poleg knjižnice so tod v preteklosti delovala številna društva, ki jih omenjamo v tem poglavju.
Stoženska društva
Sokolski dom je bil zgrajen 1925 v Stožicah. V njem so delovali dramska skupina, izvajali so gospodinjske tečaje in organizirali razna predavanja. Ob začetku leta 1940 je društvo štelo 113 članov imeli pa so tudi društveno knjižnico s 646 knjigami za izposojo. Leta 1929 so ustanovili tamburaški zbor, ki ga je vodil Danilo Cerar, ježenski organist in pevovodja. Dejavni so bili še kolesarski klub, ustanovljen leta 1920, sokolska mladina, odrasli člani Sokola, ki so bili aktivni tako v športu kot na gledališkem odru, tu so bili tudi katoliški Orli. Od leta 1930 so bili širom Kraljevine Jugoslavije so poznani stoženski akrobati France Presetnik, Ivan Dobovšek in Stane Snoj. Na Ježici je za vse okoliške kraje deloval Krajevni odbor Rdečega križa. Po drugi svetovni vojni je potrebno omeniti še Konjeniški klub, ki se je leta 1959 ustalil v Mali vasi.
Knjižnica dr. Franceta Škerla
Že leta 1949 je bila v Stožicah ustanovljena knjižnica Svobode, vendar je bila leta 1975 prepuščena bežigrajski knjižnici. Kot enota je nekaj časa delovala v prostorih KS Posavje, 1980 so jo preselili v prizidek KS Stožice, od 1982 pa je bila na Bratovševi ploščadi.
V letu 1986 se je odprla možnost pridobitve novih prostorov v naselju Nove Stožice (BS 3), ker so zapirali vrtec, ki ga je obiskovalo premalo otrok. Pogodba je bila sklenjena že v istem letu in takoj so začeli preurejati prostore za knjižnično dejavnost. Knjižnica je pridobila 392 m2 prostora. V času, ko so se pripravljali na odprtje, je prišlo obvestilo, da je bila želja pokojnega gospoda dr. Franceta Škerla, da bi vsa njegova knjižna zapuščina prišla v varovanje in uporabo knjižnici v kraju, kjer je bil rojen. Zapuščina obsega skoraj 4.000 leposlovnih in strokovnih knjig ter znanstvene periodike. Zato so novo enoto Knjižnice Bežigrad poimenovali po zgodovinarju dr. Francetu Škerlu.
Knjižnica je za bralce svoja vrata prvič odprla 24. novembra 1988. Nekaj časa je deloval samo oddelek za otroke. 14. marca 1989, ob 80-letnici rojstva dr. Franceta Škerla, pa je bila slovesna otvoritev in takrat so odprli tudi oddelek za odrasle. Otroci in odrasli imajo ločena oddelka s knjižničnim gradivom v prostem pristopu. Največja posebnost knjižnice je izposoja raznovrstnih igrač: didaktičnih, motoričnih, konstrukcijskih, senzoričnih, imitativnih in družabnih igrač, izbor stalno dopolnjujejo. Vse igrače so strokovno obdelane in pripravljene za izposojo. Od vsega začetka potekajo v knjižnici tudi različne druge dejavnosti za bralce. Otrokom so namenjene knjižne uganke, ure pravljic in igralne urice. Za odrasle pripravljajo občasne predstavitve novih knjig. Od leta 1997 vsak mesec za odrasle bralce pripravljajo potopisna predavanja. V enoti so uredili tudi računalniško učilnico za zaposlene v Mestni knjižnici Ljubljana ali uporabnike knjižnice.
Gasilsko društvo Stožice
Prebivalci Stožic so v PGD Ježica prispevali samo štiri člane zato, so Stožice ustanovile svoje prostovoljno gasilsko društvo leta 1907 v gostilni Pri Novaku. Pobudnik in prvi predsednik društva je bil Franc Sitar, vsak nov član je moral plačati dve (2) kroni pristopnine, razen tistih štirih, ki so že bili člani PGD Ježica. Stožice so bile takrat del občine Ježica, župan Vilfan pa jim je obljubil pomoč pri njihovem delu (pomagal jim je s finančnim posojilom za nakup opreme). Že naslednje leto so uspešno zgradili gasilski dom, v naslednjih letih pa zašli v notranje spore, zaradi katerih bi društvo skoraj razpadlo.
S posebno zabavno prireditvijo, ki se je imenovala Vinska trgatev, so vsako leto zbirali denar za gasilsko opremo. Uprizorili so veselico v kateri so vsi imeli svoje vloge in gostje (vaščani) so bili za vsak prekršek kaznovani in so morali pred sodnika, ki jim je izrekel denarno kazen. Prepovedi in s tem posledično tudi »prekrškov« je bilo mnogo, zato so bile Vinske trgatve pomemben vir prihodkov za društvo. Prvo Vinsko trgatev so izvedli leta že 1927 in je nato potekala vsako leto, pozneje pa žal zamrla.
Leta 1950 so zgradili nov gasilski dom in pomagali tudi pri gradnji novega gasilskega doma PGD Ježica. Gasilski društvi Ježice in Stožic sta se leta 1945 sicer združili, vendar so ju zaznamovali notranji prepiri in večna nesoglasja, zato sta se leta 1951 razšli in postali povsem samostojni društvi.
Viri in literatura:
– Čerin, M.: Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji. Ljubljana : Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1985.
– Knjižnica Bežigrad Ljubljana : 1956/2006. Ljubljana : Knjižnica Bežigrad, 2006
– Pajsar, B., Židov, N.: Občina Ljubljana Bežigrad. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991.
– Škerl, V.: Stoženske posebnosti v sliki in besedi. Ljubljana : [samozal. V. Škerl], 1987.
