“Prekrasno lego ima homški hribček z zanimivim razgledom na bližnjo in daljno okolico. Vidi se do 40 cerkvá. Silno lepo se vidi vsa Gorenjska, posebno Julijske alpe in Karavanke. Zanimiv je homški hribček po svoji zemeljski tvorbi. Naša zemlja je silno stara. V tako imenovani trijadni dobi je po homškem polju valovalo morje. Razne školje, polži, kamenotvorne alge so pripravile gradivo, iz katerega je zgrajen homški hribček. Domneva se, da se je homški hribček skoro gotovo dvignil iz trijadnega morja. Takrat je bil višji, toda dež, sneg, zmrzal so mu odkrhnile in odnesle vrhunec in pobočje, da je ostal danes le nizek griček.”
Tako je Homec v istoimenski knjigi opisal župnik Anton Mrkun, ki je na Homcu služboval od leta 1909 do 1927.
Danes razgled s Homškega hriba ni več tako odprt, saj so se drevesa bogato razrasla, a še se čuti energijo iz časov, ko so se na hribu družili številni, ki so obiskali tabore, srečanja, svečanosti in druge dogodke v pestri zgodovini tega hribčka nad bistriško ravnino.
Ime Homec izvira iz besede hólm, ki pomeni grič, hrib, osamelec. Prvič se ga omenja leta 1238 kot Chviniz. Vrh hriba krasi cerkev Marijinega rojstva. Na mestu cerkve ali nekje v bližini je nekdaj stal grad. Zvonik, ki je od cerkve ločen, je po vsej verjetnosti ostanek protiturške obrambe, kar nakazuje tudi vhod, ki ni bil v pritličju stolpa, pač pa nekaj metrov nad tlemi. V stolp so prišli po lestvi, ki so jo lahko v primeru nevarnosti umaknili. Izročilo pravi, da so Turki tabor na Homcu napadli, a so morali sredi hriba obrniti, saj so se konjem podkve udirale globoko v zemljo. Ohranjen pa je še spomin na francosko okupacijo, ko so bili leta 1813 Francozi pognani v beg.
Legenda o nastanku cerkve pravi, da naj bi nekega večera leta 1419 ovčji pastir na tem hribu zaspal, ko je zaslišal angelski glas. Prikazala se mu je Marija z Jezusom v naročju. V vasi je povedal, kaj je videl, in začeli so zidati majhno kapelo. Stara kapela ali cerkvica je stala na vzhodni strani blizu stare lipe. Ko je sčasoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti lepo baročno cerkev, ki je bila končana leta 1728. Cerkev je bila nekdaj poleg Velesovega najslavnejša romarska pot na Kranjskem, vse dokler to niso postale Brezje. Potres leta 1895 je cerkev močno poškodoval. Popotresna prenova je podobo cerkve precej spremenila.
Že včasih je bil Homški hrib poln vode, ki ni nikdar presahnila. Tako je tudi danes. Pred vrhom je vodnjak, v katerem ne zmanjka vode niti v najbolj sušnih dnevih.
Nižje na parobku so leta 1914 po prizadevanju župnika Antona Mrkuna začeli graditi Društveni dom Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Homec. Izjemno lepo oblikovan dom, namenjen predavanjem in shodom, je bil tedaj ena najlepših zgradb na Kranjskem. Gradili so ga tri leta. Dom so med drugo svetovno vojno požgali in na tem mestu danes stoji Pirnatova vila, za katero je načrte naredil Jože Plečnik.
Pod 394 m visokim hribom leži naselje Homec, ki ima ugodno lego ob cesti in železniški progi med Domžalami in Kamnikom. Spada v občino Domžale in meji na kamniško občino. Blizu se nahaja reka Kamniška Bistrica, ob kateri je speljana rekreacijska os, ki privablja mnogo ljubiteljev gibanja in preživljanja prostega časa v čudoviti naravi. V središču vasi stoji obnovljen vodnjak, ki so ga nekdaj uporabljali vaščani, zraven pa hiša, v kateri je živel Jože Gostič, vrhunski operni umetnik svetovnega slovesa. Bil je prvak ljubljanske, zagrebške in dunajske šole. Njegovo ime nosi tudi krajevno kulturno društvo, ki vsako leto v mesecu marcu prireja Gostičeve dneve, v katerih se zvrstijo številne prireditve v homški cerkvi, v opernih hišah v Ljubljani, Zagrebu, na Reki in v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer nastopajo znani operni pevci. Predsednik društva, Borut Jenko in člani ustvarjajo pester in bogat program, ki razveseljuje vse ljubitelje kulture.
Zelo znana je tudi gostilna Repanšek, ki je bila odprta že leta 1889. Poleg dobre hrane slovijo tudi po tradicionalnih prireditvah.
Homec je bil nekdaj središče izjemno bogatega in pestrega kulturnega, športnega, prosvetnega in družabnega življenja. Homški hrib in okolica sta na razne tabore, srečanja, zbore in slavnosti nemalokrat privabila izjemne množice, ki si jih danes težko predstavljamo. Del te izjemne zgodovine kraja poskuša prikazati ta digitalna zbirka.
