Pavlina Pajk, rojena Doljak, je v obdobju od začetka 60. pa do sredine 70. let 19. stoletja svoja otroška in mladostna leta preživela na Goriškem. Odločilno za Pavlinino vseživljenjsko ljubezen in predanost slovenskemu jeziku je bilo bivanje pri stricu Matiji Doljaku, veleposestniku, politiku in dolgoletnemu solkanskemu županu, ki je med drugim ustanovil solkansko čitalnico (1867) in bil njen dosmrtni predsednik. Pri Doljaku je bilo živahno stičišče slovenskega kulturnega in političnega življenja. Tu so se srečevali stričevi slovenski prijatelji, kot denimo dr. Karl Lavrič, Ernest Klavžar, Fran Levec in Fran Šuklje, ki so vplivali na Pavlinin čut za pripadnost slovenstvu. Pavlina je postala protagonistka čitalniških nastopov in začela ustvarjati v slovenščini. Prve objave je priobčila v Soči in Zori. Na njeno formacijo je vplival tudi pesnik Josip Cimperman, s katerim si je dopisovala do poroke z Jankom Pajkom (1876), ki je zaznamovala njen odhod z Goriške.
OTROŠKA IN MLADINSKA LETA NA GORIŠKEM
V obdobju, ko so ženske vstopale na slovenski literarni oder, je med pionirkami, kot sta bili Josipina Urbančič Turnograjska (1833–1854) in Luiza Pesjakova (1828–1898), ledino orala tudi Pavlina Pajk. Njihova najopaznejša stična točka je bilo plemiško oziroma meščansko okolje, iz katerega so izhajale. S pomočjo zasebnih učiteljev, ki so si jih lahko privoščile zaradi boljšega gmotnega položaja ali poznanstev, so si pridobile potrebno izobrazbo. Po drugi strani pa so razpolagale z dragocenim časom, sicer za večino žensk po utečeni navadi namenjenim le za hišna ter družinska opravila, torej časom, ki so ga posvetile pisanju.
O Pavlini Pajk se je v zadnjem obdobju veliko govorilo in pisalo. Nenazadnje je Univerza v Novi Gorici, v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica, KS Solkan, Goriškim literarnim klubom Govorica in Slavističnim društvom Nova Gorica, v letu 2014 organizirala simpozij ob 160. obletnici rojstva pisateljice in pesnice Pavline Pajk, ki je svojo literarno pot začela prav v Solkanu.1 Poleg osvetlitve ženske vloge v literarnem ustvarjanju 19. stoletja in začetkov tematizacije ženskega vprašanja je bilo na simpoziju predstavljeno tudi delovanje Pavline Pajk na Goriškem s strani prof. dr. Branka Marušiča. Dr. Marušič je nato leta 2014 objavil besedilo o goriških letih Pajkove, s posebnim poudarkom na razlagi širšega kulturno-političnega vrenja v tedanjem prostoru, in sicer v Izvestjih, letni publikaciji, ki jo izdaja Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici.2 Kar se tiče geselskih oz. preglednih člankov o življenju in delu Pavline Pajk, je prvega napisal France Koblar v Slovenskem biografskem leksikonu3, medtem ko je njena mlada leta povzel Joža Glonar v Ženskem svetu (1924)4. Njen portret je sodil tudi v Pozabljeno polovico (2007), monografijo, ki je orala ledino pri izpostavljanju (pozabljenih) ženskih likov slovenske zgodovine5, medtem ko je njena biografska študija izšla leta 2009 tudi v Zbirki Življenja in dela, Založbe ZRC SAZU6. Zanimivo študijo je napisala denimo Nataša Velikonja, ki je v Časopisu za kritiko in znanost (2014) razmišljala o elementih romantičnega prijateljstva v delih Pajkove7. V tujino je dalje glas o Pajkovi, že leta 1977, ponesla Nada Gspan, ki je za Avstrijski biografski leksikon prispevala geslo o pesnici8, leta 2006 je geslo za A biographical dictionary of women‘s movements and feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe napisala Marta Verginella9, leta 2016 pa Katja Mihurko Poniž v Enzyklopädie der slowenischen ftulturgeschichte in ftärnten/ftoroška10. Veliko je bilo napisanega o Pavlinini literarni poti, pri čemer je Minka Govekar že leta 1926 objavila študijo »Slovenke in slovensko slovstvo«, kjer je namenila prostor tudi Pajkovi11, Milan Pajk pa je ob obletnici pisateljičine smrti objavil literarni pretres njenega dela v Domu in svetu (1902).12 V zadnjih letih so vidnejše študije doma in v tujini prispevale denimo Katja Mihurko Poniž13, Vita Žerjal Pavlin14, Tanja Badalič15 in Jožica Čeh Steger16.
Pričujoči prispevek ne bo osvetlil literarnega delovanja Pavline Pajk ne njenega bogatega življenjskega opusa ne vseh stvaritev za časa delovanja na Goriškem niti ne bo obravnaval njenega življenja v celoti. Pogledali bomo na začetek Pavlinine formacije, na čas vznika njene ustvarjalnosti v slovenskem jeziku, kar se je dogodilo prav v obdobju od začetka 60. pa do sredine 70. let, se pravi v času, ki ga je Pavlina preživela na Goriškem.
1 Pavlina Pajk in žensko avtorstvo v 19. stoletju. Zbornik s simpozija.
2 Marušič, 2014, 11–18.
3 Koblar, 1935, 257–259.
4 Glonar, Mlada leta Pavline Pajkove, Ženski svet, Letn. 2, št. 1–8 (jan.– avg. 1924); 1–3, 27–30, 53–56, 79–81, 105–108, 127–130, 150–152, 174–178.
5 Hladnik, 2007, 65–68.
6 Testen, 2009, 141–152.
7 Velikonja, 2014, 218–231.
8 Gspan, 1977, 292.
9 Verginella, cop. 2006, 389–391.
10 Mihurko Poniž, 2016, 1007–1008.
11 Govekar, 1926, 81–127.
12 Pajk, 1902, 331–340.
13 Prim. Mihurko Poniž, 1999/2000, 121–132; Ista, 2010, 47–59; Ista, 2011, 65–82; Ista, 2013, 575–589; Ista, 2014, 301–319.
14 Prim. Žerjal Pavlin, 2012, 131–145; Ista, 2014, 163–175.
15 Badalič, 2013, 117–128; Ista, 2016, 249–260.
16 Čeh Steger, 2014, 73–85.
