Ime Lukovica se v obliki »Lokwitz« prvič pojavi leta 1304. Samo ime nekateri povezujejo s sv. Luko, drugi z glagolom »lukati«, ki pomeni opazovati, prežati, najbolj verjetna pa je povezava imena »lokwitz« z lokami in mlakami. Zaradi lege kraja ob pomembni prometni povezavi skozi Črni graben že v rimskem obdobju, je bila verjetno v Lukovici nekakšna straža pred cestnimi roparji.

Lukovica je središče mlade občine Lukovica, središče Lukovice pa je leta 2007 obnovljen Stari trg, ki ga obdajajo mogočne hiše iz časov furmanov. V zasebnem arhivu družine Kersnik na Brdu so našli listino o podelitvi trških pravic Lukovici, 9. februarja 1843, ki jih je kraju podelil pravnik Marije Terezije, Ferdinand I. Habsburški.

Martin Vever je zgradil in dal pozidati celoten kompleks stavb ob južni strani trga v Lukovici ob Dunajski cesarski cesti v začetku druge polovice 19. stoletja in s tem opredelil trg, kakor ga vidimo danes. Tu najdete sedež Občine, Kulturni dom Janka Kersnika in stari, odlični gostilni, Gostilna Furman in Gostilna Pri Bevcu.

V Slaparjevi hiši je bila nekoč gostilna Pri Slaparju – najbolj priznana med Dunajem in Trstom. Tu je poletja, na domu svoje matere preživljal slovenski pisatelj Fran Milčinski, ki je prijateljeval s pisateljem Jankom Kersnikom. Ob stari hiši, ki je bila gostilna, so zrasli hlevi, pekarna, kovačija, gospodarski objekti, bivalno poslopje in kot velika posebnost kraja tudi kavarniški salon. To je bila stavba v kateri se je srečevala gospoda in inteligenca. Tam so preživljali del svojega prostega časa. Poleg sodnikov, notarjev, pravnikov in uradnikov so se v njem zadrževali tudi pisatelj Janko Kersnik in mnogi drugi literati njegovega časa, kot tudi skladatelji Anton Lajovic, Oskar Dev, France Marolt in drugi, ki so v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja soustvarjali pravo zatočišče žlahtne slovenske kulture.

Nekaj sto metrov stran stoji Rahnetova oziroma Notarjeva vila iz leta 1902, ki jo je rad obiskal, nekaj časa tam živel in slikal Ivan Grohar, ko je v njej bival Janko Rahne, publicist in zbiratelj ljudskih pesmi, ki je kot notar služboval na Brdu in je postavil vilo potem, ko je od gradu kupil posest. V Lukovici lahko vidite tudi popolnoma ohranjeno čevljarsko delavnico mojstra Jemca in prvi gasilski dom v Črnem grabnu, ki velja za enega redkih v prvotni obliki ohranjenih gasilskih domov v Sloveniji.

Znamenitost trga je tudi kip Marije Brezmadežne, ki je bil postavljen leta 1899 v spomin na umor cesarice Elizabete.

Vzhodno od trga stoji Zdravstvena postaja Jelke Komotar, prvi zdravstveni dom na ozemlju današnje Slovenije iz leta 1926 in prva zdravstvena ustanova, poimenovana po medicinski sestri. Jelka Komotar je bila zelo zaslužna tudi za razvoj rejništva, po katerem je dolina Črnega grabna zelo znana. V Podpeči ne morete spregledati Stare pošte, najstarejše poštne postaje med Ljubljano in Dunajem iz 16. stoletja.

Lukovica ima zaradi lege izjemno bogato in zanimivo zgodovino. Ravno zaradi dobre prometne povezave je bila pomemben prehodni kraj med Ljubljano in Dunajem. K zelo živahnemu življenju je pripomogel tudi grad Brdo, kjer je službovalo uradništvo od leta 1867 do druge svetovne vojne – sodišče, notariat, davčni urad (do 1930), v kleti pa zapori. V teh krajih so živeli in ustvarjali pomembni veljaki, katerih sloves in delo je doprineslo k razvoju slovenske države, kulture, jezika, književnosti, umetnosti, oblikovanja, znanosti in ostalih področij, ki so izjemno pomembni v zgodovini našega naroda. Ta digitalna zbirka je zgolj košček izjemno bogatega mozaika, ki ga je še najbolj obsežno opisal Stane Stražar v knjigi, ki ima skoraj 1000 strani – Črni graben: od Prevoj do Trojan.