Družina Grisoni je stara beneška patricijska družina, ki je bila vključena v beneški Veliki svet leta 1297. Grisoniji so v Beneški republiki opravljali pomembne funkcije in zadolžitve. Kot začetnik rodbine je leta 1118 naveden beneški patricij Nicolò Grisoni, kateremu sledita sinova Valportro (1151) in Pietro (1153).
Grisoniji so v Beneški republiki živeli vse do l0. avgusta 1378, ko je bil Francesco Lorenzo zasačen pri goljufanju ob volitvah funkcionarjev v beneškem Velikem svetu in bili z njega posledično tudi izključen z vsemi njegovimi nasledniki. Francesco se je izselil v Koper, kjer je bil sprejet v koprski Veliki svet. Odtlej so Grisoniji v Kopru opravljali pomembne politične in vojaške funkcije. Zaradi njihovih zaslug je 6. aprila 1754 beneški Senat bratom Santu, Antoniu in Francescu, sinovom Francesca Grisonija, in vsem njihovim potomcem dodelil dedni naslov grofa. S spretnim izbiranjem sorodstvenih vezi z drugimi plemiškimi družinami v Kopru in širši regiji so grofi Grisoni pridobili velik ugled in gospodarski kapital ter v začetku 19. stoletja postali ena najbogatejših družin v širši regiji. Gravisijem, ki so se ponašali z naslovom koprskih nobilov, titularnih plemičev, markizov in so bili fevdalni gospodje, je tako uspelo doseči največ, kar so družine v Istri lahko pričakovale.
Zadnji rodbinski patriarh Francesco Grisoni (1841) in njegova žena Maria Anna Grisoni Pola (1858) sta mestu zapustila izjemno družinsko knjižnico, bogat rodbinski arhiv dobrodelo ustanovo Pio Istituto Grisoni, čigar delovanje se je nadaljevalo še celo stoletje po njuni smrti.
Francesco Grisoni 1510—1549
Doktor, odličen govornik in ambasador Kopra pri beneškem dožu.
Annibale Grisoni 1550
Doktor kanonskega prava. Svojo kariero je začel v Rimu, nato pa je postal kanonik v koprski stolnici. Istrski inkvizitor (1523), leta 1549 je bil imenovan za komisarja za herezijo. Bil je glavni preganjalec škofa Petra Pavla Vergerija mlajšega.
Antonio Grisoni 1724—1779
Služil je v avstrijski vojski in cesarica Marija Terezija mu je dodelila čin generala. Bil je književnik in vojaški strateg. V Milanu je prijateljeval z Gian Rinaldom Carlijem.
Francesco Grisoni
Služil je v avstrijski cesarski vojski in dosegel čin podpolkovnika. Umrl je leta 1807.
Santo Grisoni
Bil je med dejavnejšimi člani koprske Akademije dei Risorti, in sicer v letih 1758−1764, ko jo je vodil znameniti koprski erudit Gian Rinaldo Carli.
Francesco Grisoni 1772—1841
Filantrop, bibliofil, ustvaril je najlepšo in najpomembnejšo koprsko zasebno knjižnico. Po smrti svojega sina je vse svoje bogastvo zapustil dobrodelnim ustanovam in sirotišnici, Pio Istituto Grisoni, ki nosi njegovo ime. Z njim je družina Grisoni izumrla.
Marianna Pola Grisoni
Soproga grofa Francesca, bila je kraljeva dames de palais in nosilka reda Zvezdnega križa. Leta 1842 je, v skladu z moževo oporoko, ustanovila sirotišnico za pomoč revnim otrokom. Umrla je leta 1858.
