V “lepotici ob Dravi”, novozgrajeni stavbi na dravskem obrežju (danes OŠ Mladika), ki so jo slovesno odprli 1. oktobra 1902, sta pod skupnim upraviteljstvom pričeli z delom Dekliška ljudska šola za deklice iz okolice Ptuja (Mädchen Volksschule, ustanovljena že leta 1882) in Dekliška meščanska šola za dekleta iz mesta (Mädchen Burgerschule, ustanovljena 1. marca 1902). Ustanovitev skupne Dekliške ljudske in Meščanske šole v Ptuju (Direktion der Mädchen – Volks und Bürgerschule in Pettau) je 21. januarja 1902 potrdil štajerski deželni odbor.
Šolsko delo je steklo pod vodstvom Josefa Löbla iz Brucka na Štajerskem, ki ga je v letu 1904/1905 nasledil Anton Stering iz Ptuja (po njegovi smrti leta 1917 je ravnateljsko delo prevzel A. Kern). Pouk v obeh šolah je potekal v nemškem jeziku. Učni program je zajemal učenje nemščine, poslovne korespondence, verouka, zgodovine in geografije, računovodstva in knjigovodstva, geometrije, prirodoslovja, risanja, petja ter telovadbo in ročna dela.
Po sklepu deželnega šolskega sveta je v oktobru 1902 pričela z delom še Nadaljevalna in gospodinjska šola, namenjena dodatnemu izobraževanju deklic, ki so končale osnovno šolo. V šolskem letu 1906/1907 se je za gojenke dijaškega doma in absolventke meščanske šole odprl enoletni gospodinjski tečaj, leta 1910 se mu je (kot četrti razred) priključil še enoletni tečaj, ki je dekletom nudil praktično izobraževanje v gospodinjstvu in trgovski stroki.
V šolskem letu 1902/03 je bilo na šoli 86 učenk, v naslednjih letih jo je obiskovalo ok. 115. Na šoli so prevladovala dekleta nemške narodnosti, nekaj jih je bilo tudi madžarske, hrvaške in slovenske. V prvem šolskem letu je šolo obiskovalo 23 odstotkov slovenskih deklet, zaradi vedno hujše germanizacije, pa se je njihovo število v kasnejših letih zmanjšalo.
V novozgrajeni stavbi je že prvo leto po izgradnji začel delovati tudi Nemški dekliški dom (Deutsche Mädchenheim), ki je svoje prostore imel v tretjem in delu 2. nadstropja šolske zgradbe. V internat, ki sta ga materialno podpirala deželni odbor in graška Südmark, so prihajale učenke iz imenitnejših družin, ki so želele svoje hčere izobraziti v nemškem meščanskem duhu. Prvo leto ga je obiskovalo 30 deklet, naslednje leto 61, pozneje pa se je število gojenk gibalo med 30 in 40. Večina gojenk je bilo iz ptujskega območja, nekaj tudi iz sosednje Hrvaške. Zanje so skrbeli voditeljica in prefekti. Zraven obiskovanja šole, so jim omogočali tudi enoletni gospodinjski tečaj ter pouk strojepisja in knjigovodske tečaje. Na razpolago so imele tudi sodobno urejeno telovadnico in igrišče za tenis.
