Šestdeseta leta 19. stoletja so na Slovenskem čas ustanavljanja Narodnih čitalnic. Kot prva je bila na pobudo in s pomočjo slovenskega pesnika, pripovednika in jezikoslovca Frana Levstika ustanovljena v Trstu Slovanska čitavnica leta 1861.
Sledile so ji čitalnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Tolminu, Gorici, Škofji Loki, Ptuju, Kranju, Celovcu, Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Vipavi in na Planini. Nato je bila kot prva čitalnica na Dolenjskem ustanovljena čitalnica v Metliki, v istem mesecu pa še čitalnica v Novem mestu. Razlogi, zakaj je bila čitalnica v Novem mestu šele šestnajsta po vrsti so različni. Kot že rečeno je imelo Novo mesto v tem času precej nemški značaj. Levstik je sredi šestdesetih let označil dolenjsko metropolo kot nemško govorečo, saj je bilo med višjimi sloji zelo malo ljudi veščih slovenskega jezika. Pobudniki maloštevilnih narodnih akcij praviloma niso bili domačini, ampak zavedni uradniki, ki so v mestu službovali le krajši čas, nato pa bili premeščeni.
Po ustanovitvi čitalnice v Novem mestu so klicale Bleiweisove Novice, javno je meščane k tem dejanju v časopisu Naprej pozival Fran Levstik, a realnost je bila taka, da se je v Novem mestu v tem času narodni preporod odvijal zelo počasi. Iz tega »duševnega spanja«, ki ga je prebivalcem »dolenskega Rima« očital Levstik, pa je Novomeščane zbudil šele dogodek, ki so ga pripravili v počastitev 500. letnice ustanovitve mesta. Poleg uradne svečanosti so bili v dneh od 19. do 21. avgusta 1865 v Novem mestu številni narodni dogodki in veselice. V mesto se je v zadnjem času preselilo več mlajših rodoljubnih izobražencev, ki so pripomogli, da se je praznovanje spremenilo v narodno slavje. Ti so namreč na praznovanje povabili člane Južnega Sokola iz Ljubljane, pridružili pa so se jim pevci ljubljanske čitalnice, ki so ob burnem pozdravljanju in zvokih himne »Naprej zastave slave« vkorakali v mesto. Domačine so navduševali s telovadnimi in pevskimi točkami ter domoljubnimi govori na narodni veselici, ki je bila na Tratah za Žabjo vasjo, zvečer pa so Ljubljanski gosti v Kazini priredili bésedo. Že konec avgusta so se v Brunnerjevi gostilni na Bregu sestali novomeški narodnjaki, ki so izbrali pripravljalni odbor za ustanovitev Čitalnice in pripravo društvenih pravil. Sledil je nabor članov. Za predsednika so izbrali dr. Jožefa Rozino, enega glavnih akterjev v revolucionarnem letu 1848 v Novem mestu. Ustanovni občni zbor je bil 23. oktobra 1865 in že na prvem občnem zboru je bil izvoljen knjižničar. Čitalnica v Novem mestu je bila ustanovljena kot društvo in na društveni osnovi je delovala vseh šest desetletij svojega obstoja. Njeni člani oziroma društveniki so članarino plačevali mesečno. Za lažje delovanje v društvu je Čitalnica kasneje ustanavljala številne odseke npr. gledališki odsek, veselični odsek, odsek za stavbo Narodnega doma, gospodarski osek, knjižnični odsek ipd.
Po ustanovitvi čitalnice v Novem mestu so klicale Bleiweisove Novice, javno je meščane k tem dejanju v časopisu Naprej pozival Fran Levstik, a realnost je bila taka, da se je v Novem mestu v tem času narodni preporod odvijal zelo počasi. Iz tega »duševnega spanja«, ki ga je prebivalcem »dolenskega Rima« očital Levstik, pa je Novomeščane zbudil šele dogodek, ki so ga pripravili v počastitev 500. letnice ustanovitve mesta. Poleg uradne svečanosti so bili v dneh od 19. do 21. avgusta 1865 v Novem mestu številni narodni dogodki in veselice. V mesto se je v zadnjem času preselilo več mlajših rodoljubnih izobražencev, ki so pripomogli, da se je praznovanje spremenilo v narodno slavje. Ti so namreč na praznovanje povabili člane Južnega Sokola iz Ljubljane, pridružili pa so se jim pevci ljubljanske čitalnice, ki so ob burnem pozdravljanju in zvokih himne »Naprej zastave slave« vkorakali v mesto. Domačine so navduševali s telovadnimi in pevskimi točkami ter domoljubnimi govori na narodni veselici, ki je bila na Tratah za Žabjo vasjo, zvečer pa so Ljubljanski gosti v Kazini priredili bésedo. Že konec avgusta so se v Brunnerjevi gostilni na Bregu sestali novomeški narodnjaki, ki so izbrali pripravljalni odbor za ustanovitev Čitalnice in pripravo društvenih pravil. Sledil je nabor članov. Za predsednika so izbrali dr. Jožefa Rozino, enega glavnih akterjev v revolucionarnem letu 1848 v Novem mestu. Ustanovni občni zbor je bil 23. oktobra 1865 in že na prvem občnem zboru je bil izvoljen knjižničar. Čitalnica v Novem mestu je bila ustanovljena kot društvo in na društveni osnovi je delovala vseh šest desetletij svojega obstoja. Njeni člani oziroma društveniki so članarino plačevali mesečno. Za lažje delovanje v društvu je Čitalnica kasneje ustanavljala številne odseke npr. gledališki odsek, veselični odsek, odsek za stavbo Narodnega doma, gospodarski osek, knjižnični odsek ipd.
