Po nekajletnem životarjenju je leta 1956 pokroviteljstvo nad godbo prevzela konjiška tovarna usnja Konus. Denarne težave so bile za nekaj let odpravljene. Godba je dobila uniforme, dvorano za vaje, nove instrumente itd.
Leta 1967 je godbo, ki se je na novo formirala, prevzela Glasbena šola Slovenske Konjice. Začelo se je dolgoletno sodelovanje med godbeniki in glasbeno šolo. Oboji so pripravili marsikateri koncert ali glasbeno prireditev. V kroniki glasbene šole je zapisano, da so godbeniki priredili tudi promenadni koncert. Kljub sodelovanju, je godba ponovno zašla v težave. Podpore je bilo vedno manj. Poleg denarja je primanjkovalo glasbenikov, dopolnilnih instrumentov, ni bilo primernega prostora, pa tudi volje je bilo vse manj. Godba je od leta 1969 do leta 1972 mirovala.
Leta 1972 je bilo na pobudo Jožeta Fiderška ustanovljeno samostojno društvo “GODBA NA PIHALA SLOVENSKE KONJICE”. Novoustanovljenemu društvu so finančno pomagale delovne organizacije, takratne družbenopolitične organizacije, nekateri obrtniki in posamezni občani. Glavni pokrovitelj pa je bilo trgovsko podjetje Dravinjski dom. K ponovni ustanovitvi sta pripomogla tudi Ivan Obner in takratni tajnik godbe Ivan Košak.
Tako je godba v letu 1973 z novimi uniformami in instrumenti proslavila 45. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so razvili tudi svoj prapor in dobili novega pokrovitelja, delovno organizacijo KONUS.
S Konusovim pokroviteljstvom so se za godbo začeli boljši časi. Članstvo se je povečalo, pomladilo, vrstili so se nastopi in gostovanja. Godbo je v tem času vodil Božo Cvetrežnik.
Leta 1976 so se godbeniki preselili iz takratnega Mladinskega doma v svoj dom, ki je bil zgrajen z njihovimi sredstvi in s pomočjo takratnega predsednika godbe Jožeta Fiderška.
