Življenje industrijskega delavca je v pretežni meri zaznamovalo in določalo delo, ki ga je opravljal na svojem delovnem mestu, praviloma za strojem. Različne tovarne in znotraj njih tudi delovna mesta so se med sabo razlikovala glede zahtevnosti, delovnih pogojev in odnosov tako med samimi delavci kot med njimi in nadrejenimi oz. lastniki, ne nazadnje pa tudi glede zaslužka.
Zlasti pred drugo svetovno vojno so bile razlike očitne in če je moral biti težak v kateri od gaberskih opekarn zadovoljen že z dobrim dinarjem mezde na uro, so visokokvalificirani delavci pri Westnu zaslužili tudi do trikrat ali štirikrat več. V službi pa se ni zgolj garalo, temveč tudi komuniciralo, politiziralo in včasih stavkalo. Delavske zahteve po večjih pravicah, boljših razmerah in zaslužku so postopoma privedle do pomembnih izboljšav na raznih področjih. Morda še najmanj v samem delovnem procesu, saj se določena delovna opravila niti v sto letih niso bistveno spreminjala.
