Skalickega ulica v Novem mestu se od leta 1930 imenuje po vinogradniškem in kletarskem strokovnjaku in strokovnem pisatelju Bohuslavu Skalickyju. Pred tem je bila del Kandije. Med letoma 1930 in 1955 se je imenovala Skalickijeva cesta, ki pa je obsegala tudi današnjo Gubčevo ulico. Poteka od Trdinove ulice desno in mimo grmskega gradu preide v Grmsko sprehajališče. Ulica ima deset hišnih številk.
Bohuslav Skalicky se je rodil 17. julija 1872 v kraju Cerekvice nad Bystřicí na Češkem. Po osnovni šoli v rojstnem kraju in meščanski šoli v Hořicích je nekaj časa delal v vrtnarstvu grofa Černína. Od leta 1890 do 1893 je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval na Višji enološki in pomološki šoli v Klosterneuburgu, kjer je leta 1894 diplomiral in bil po diplomi izredni slušatelj na visoki poljedelski šoli na Dunaju.
Leta 1895je prišel v Novo mesto in tu vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu, od leta 1924 do smrti pa ravnatelj Nižje kmetijske šole.
Ustanavljal je državne matičnjake (zemljišče, na katerem se prideluje ključe podlag vinske trte, ki se jih uporablja za cepljenje in ne za pridelavo grozdja), v Bršljinu pri Novem mestu je zasadil ameriški matičnjak s trtnico, vpeljal vzorne in poskusne vinograde, vodil tečaje za cepljenje in stratificiranje trt ter za kletarstvo. V Novem mestu (leta 1897) in Št. Vidu pri Vipavi je uredil vzorno državno vinsko klet. Leta 1909 je vodil prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Po njegovi zaslugi se je kvaliteta dolenjskih vin, vključno s cvičkom, močno dvignila, kar je imelo tudi tržni učinek.
Aktiven je bil tudi v javnem življenju, in sicer kot član Dolenjskega pevskega društva, odbornik Narodne čitalnice, glavni odbornik Kmetijske matice v Ljubljani, predsednik podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Novem mestu. Bil je dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. Za svoje delovanje na področju vinarstva je napredoval na službenem mestu do višjega vinarskega nadzornika in bil med vojno odlikovan z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Za uspešno delovanje na gospodarskem področju pa je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje.
Članke je objavljal v slovenskem (tudi v Dolenjskih novicah) in tujem strokovnem časopisju in napisal več samostojnih publikacij (Siljenje ali kaljenje ameriških ključev, 1907, Pridelovanje in razpečevanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju, 1912, Kmetijske razmere na Češkem, 1909, Kletarstvo, 1924).
Umrl je 8. decembra 1926 v Novem mestu.
Njegov sin Zdenko Skalicky (1903 – 1933), pesnik in slikar, je že kot osmošolec sodeloval na Novomeški pomladi leta 1920. Drugi sin Bogo Skalicky (1905 – 1974), pa je bil priznan slovenski ginekolog in porodničar.
