»V Zajčevem pesništvu za otroke srečujemo celo vrsto motivov, ki so sami na sebi, glede na naše predstave o razsežajih otrokovega dojemanja in vednosti, docela zunaj njegovega pojmovnega in predstavnega dosega (npr. Erevan, Fijakarji, Jaki, Numizmatiki, Smrt, Šamani ipd.), a vendar so presvetljeni s tisto otroškostjo, ki jih doživljajsko razpira in tako približa otroku, da mu postanejo povsem domači. Po drugi strani pa tudi takšni motivi, ki so na videz znani, vsakdanji in otroku izkušenjsko blizu, zaživijo v čisto novih predstavnih razsežnostih, saj so – spet zaradi te osnovne pesniške naravnanosti k čudenju, ki se navzven izraža v domišljiji, igri, iluziji – premaknjeni iz vezi ustaljenih predstav in pomenov v povsem novo luč, spričo katere presenečeni obstanemo, saj se izkaže, da so še tako vsakdanje stvari, kot so na primer hiša, vrata, pes, papirnata letala, buče, usta, zakaj, vprašaj, žarnica, žoga, žlica itd., lahko nadvse skrivnostne in predstavno vznemirljive, brž ko so iztrgane iz svoje običajne samoumevne pomenske določenosti. V Zajčevem pesništvu imamo torej opraviti z nenehnim pretapljanjem otroku znanih in neznanih stvari v posebno resničnost /… /« (Niko Grafenauer 1981: 6–7).
Otroški opus Daneta Zajca po obsegu res ni zelo obsežen, je pa po kvaliteti vrhunski (Bela mačica, Živali na dvorišču, Abecedarija, Na papirnatih letalih, Lokomotiva, Ta roža je zate, Leteča hišica in Kočija). Pet od skupaj osmih knjig otroške poezije je napisal po ilustracijah, ki so jih ustvarili Milan Bizovičar, Marija Lucija Stupica, Anka Luger-Peroci in drugi. Antologijska knjiga Hiša sanja, ki je izšla ob pesnikovi 75-letnici, predstavlja izbor otroških Zajčevih pesmi v treh delih – Čarovnik, Abecedarija in Vetrnica.
Dane Zajc velja za izrazitega pesnika, ki ubeseduje in tematizira eksistencialna vprašanja človekovega bivanja, grozo, smrt, absurd itd. Te temačne teme so v njegovem ustvarjanju za mladino pustile svoje sledi v nekaterih pesmih (Moja prva pesem, Pivci tišine, Napihovalci, Preiskovalci idr.) in poetičnih pravljicah (Mlada Breda, Bridka Ludvikova bitka, Kaj bi bilo, če bi bilo, Hiša, Leteča hišica idr.)
»Kakovost poezije Daneta Zajca je v sami zastavitvi pisanja za otroke in mladostnike – otroška oz. mladinska književnost je enakovredna književnosti za odrasle bralce« (Milena Blažić 1995: 171).
Tudi na področju lutkovnih iger je Dane Zajc v 70-ih in 80-ih letih popestril tradicionalnost lutkovnih iger za otroke. Med gledalci sta velik uspeh poželi igri Kralj Matjaž in Alenčica in Petelin se sestavi. Nekoliko starejšemu mlademu občinstvu pa je namenil gledališko besedilo Zakaj in Vprašaj.
Dane Zajc piše »pesmi za otroke tako, kot da sva si z otrokom enaka, ne tako, kot da se mu približujem iz časovne in telesne oddaljenosti, ampak tako, kot da gledava svet z istimi očmi. Da gledava oblike sveta, se pred njimi ustavljava in govoriva o njih. Jih oblikujeva in preslikujeva s svojo domišljijo. Rada imava čudne besede, dolge, komplicirane smešne besede, ki pojejo nekaj drugega, kot pomenijo, ki jih ni treba razumeti, ker še nisva vzela razvozlavanja sveta in reči, ampak si svet samo ogledujeva kot kak čeden, nerazumljen, nerazgrabljen prostor. Vse gledava skozi oči, ušesa, s kožo, z okusom, ničesar nama ni treba sovražiti, ker svet še ni razsekan s črno-belo črto« (Dane Zajc 1990: 127).
